Z prenovljeno uredbo se spodbuja nakup rabljenih in obnovljenih aparatov, povečan je delež obveznega izpolnjevanja zahtev uredbe pri posameznih predmetih, dodane so izjeme pri naročanju vozil in storitev prevoza, dodan je predmet podatkovni centri, strežniški prostori in storitve v oblaku. Pod uredbo zapadejo tablice in telefoni.
Ključna novost je tudi ta, da mora biti pri projektiranju in gradnji nekaterih stavb dosežena skoraj ničenergijska raven, obveznost uporabe lesa se širi tudi na druge stavbe, so našteli v ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Nakup rabljenih naprav
Naročniki bodo po njihovih navedbah zahteve zelenega javnega naročanja izpolnili na enostavnejši in bolj prilagodljiv način. Cilje bodo lahko dosegali tudi z nakupom rabljenih ali obnovljenih naprav, kar prinaša finančne prihranke in podaljšuje življenjsko dobo izdelkov.
Na voljo bodo dodatne izjeme pri naročanju vozil in storitev prevoza, na primer za obvezne javne službe, gozdarsko službo, inšpekcijski nadzor ali prevoz otrok. Poleg tega bodo imeli naročniki jasneje opredeljene predmete in terminologijo ter preglednejše primere okoljskih zahtev, so nanizali.
Ministrstvo je med septembrom lani in februarjem izvedlo serijo delavnic, katerih namen je bil javnim naročnikom dati znanje in orodja za učinkovito vključevanje okoljskih vidikov v postopke javnega naročanja. Nove za področje projektiranja in izvedbe gradenj stavb se bodo v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport zvrstile med oktobrom in novembrom.
Kakšni bodo učinki?
Z upoštevanjem uredbe o zelenem javnem naročanju so naročniki v obdobju med letoma 2018 in 2020 po navedbah ministrstva dosegli pomembne okoljske in finančne učinke. Prihranili so 301.480 megavatnih ur energije, preprečili izpust 101.506 ton ogljikovega dioksida, zmanjšali porabo za 10,4 milijona kubičnih metrov vode in prihranili 61 milijonov evrov. Z dodatnimi zahtevami se bo ta pozitiven vpliv na okolje in javne finance po njihovem prepričanju še povečal.
Kot so pojasnili na ministrstvu, javna naročila v Sloveniji predstavljajo približno 14 odstotkov bruto domačega proizvoda, zato je pomembno, kam je ta denar usmerjen in kako se porablja. "Z zelenimi javnimi naročili država daje jasen signal trgu in spodbuja trajnostne prakse ter na ta način neposredno prispeva k doseganju nacionalnih in evropskih ciljev na področju podnebja, energije in krožnega gospodarstva," so poudarili.
