Potem ko je bila včeraj v državnem zboru opravljena razprava o vladnem predlogu novele zakona o dohodnini, so poslanci SDS tik pred glasovanjem vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma. »Ne gre za nič drugega kot za korak k nižjim plačam,« je opozorila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko. To pomeni, da je obravnava vladnega predloga odložena za najmanj mesec dni, saj državni zbor prej kot v 30 dneh od vložitve referendumske pobude o predlogu ne sme glasovati. Največja opozicijska stranka je tako ponovila manever stranke NSi, ki je v začetku oktobra s predlogom za posvetovalni referendum zamaknila odločanje o vladni noveli dohodninskega zakona.
Vlada želi zajeziti
proračunski izpad
Opozicija torej nadaljuje z referendumskimi blokadami davčnih sprememb, s katerimi želi vlada Roberta Goloba v prihodnjem letu zaustaviti javnofinančni izpad prihodkov. Zakon, ki ga je spomladi sprejela Janševa vlada, bi namreč ob polni realizaciji do leta 2025 na letni ravni ustvaril 800-milijonsko luknjo v proračunu, od njega pa bi imeli največ koristi najpremožnejši. Golobova vlada je zato konec septembra v sklopu širše prenove davčnega sistema v zakonodajni postopek poleg novel zakona o trošarinah, o davčnem potrjevanju računov, o davčnem postopku in o finančni upravi vložila tudi novelo zakona o dohodnini.
V predlogu novele zakona o dohodnini vlada predlaga ustavitev postopnega zviševanja splošne olajšave do leta 2025. Po izračunu fiskalnega sveta bi namreč postopno zvišanje splošne olajšave na 7500 evrov, kar predvideva obstoječi Janšev zakon, javnofinančne prihodke do leta 2025 znižalo za 726 milijonov evrov, celoten finančni odtis odpustkov pa bi ob popolni uveljavitvi zakona pomenil že 846 milijonov evrov manj v proračunu vsako leto. Splošna olajšava bi se sicer po predlogu Golobove vlade s sedanjih 4500 evrov v letu 2023 zvišala na 5000 evrov in ne na predvidenih 5500 evrov. Po izračunih ministrstva za finance bi se zaposlenemu z minimalno plačo neto letna plača prihodnje leto glede na leto 2022 zvišala za 478 evrov, zaposlenemu s povprečno plačo pa za 130 evrov.
Koalicija upoštevala
opozicijska dopolnila
Med ključnimi popravki aktualnega predloga najdemo še zvišanje skupnega dohodka, od katerega se poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, dvig stopnje davka v najvišjem dohodninskem razredu na 50 odstotkov, dvig stopnje obdavčitve oddajanja premoženja s 15 na 25 odstotkov in novo olajšavo za mlade. Pri tem velja omeniti, da so člani odbora za finance v sredo v zakonsko besedilo zapisali tudi nekatere opozicijske predloge. Na predlog SDS je bila recimo zvišana omenjena olajšava za mlade. Namesto za 1000 evrov bi se tako davčna osnova od dohodka iz delovnega razmerja zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti znižala za 1300 evrov.
Odbor je opoziciji sledil tudi pri obdavčitvi samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Podprto je bilo dopolnilo NSi, da se jim priznani normirani odhodki znižajo z 80 na 40 odstotkov, če dosegajo 50.000 evrov prometa in ne že pri 35.000 evrov prometa, kot je predlagala vlada. Za približno 7,5 odstotka se bodo v letih 2023 in 2024 zvišali tudi zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Dopolnilo s takšno vsebino so sicer vložili poslanci NSi, ki so to olajšavo sprva skušali zvišati s svojo novelo zakona. Spomnimo, da so novelo zakona v NSi v parlamentarno proceduro vložili le nekaj dni pred vladnim predlogom, ki je sedaj na mizi. Zaradi tega so morali poslanci njihov predlog obravnavati prej. Koalicija bi sicer lahko njihov predlog po hitrem postopku zavrnila, a je NSi nato na svojo lastno novelo vložila še predlog za posvetovalni referendum.
Koalicija ima vse manj časa
Kaj torej današnji razplet pomeni za usodo vladne novele zakona o dohodnini in zakaj opozicija že drugič postopke v državnem zboru zavlačuje s predlogom za posvetovalni referendum? V poslanski skupini SDS so včeraj dejali, da naj skladno s temeljnimi demokratičnimi načeli o prihodnji davčni politiki, ki tako neposredno kot posredno vpliva na ekonomsko svobodo vsakega državljana, odloča ljudstvo samo. Za takšnimi krilaticami se sicer skriva še ena razlaga. Če koalicija želi, da bodo dohodninski popravki veljali že prihodnje leto, mora novelo sprejeti do konca tekočega leta, saj spremembe dohodninskih pravil sredi leta niso mogoče.
Koaliciji torej že pošteno teče voda v grlo, saj mora, kot rečeno, po novi vložitvi predloga za posvetovalni referendum znova preteči enomesečni rok, preden bo lahko predvidoma znova zavrnila pobudo, šele nato pa lahko sledi potrditev dohodninskih sprememb, ki jih je koalicija zapisala tudi v koalicijsko pogodbo: »Za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti bomo z učinkom od 1. januarja 2023 dalje razveljavili določbe letošnje novele zakona o dohodnini z izjemo višine splošne dohodninske olajšave, ki bo ostala na trenutno uveljavljeni višini.« Glede na to, da je lahko izredna seja sklicana tako rekoč z včeraj na jutri, ima koalicija po preteku enomesečnega roka v drugi polovici decembra vendarle še dovolj časa za potrditev novele. Bi se pa stvari lahko zapletle, če bi opozicija vložila naknadni zakonodajni referendum. Tega skladno z ustavo ni dopustno razpisati o zakonih o davkih, a se lahko postopki zavlečejo do ustavnega sodišča.
