Ustavno sodišče je v petek sporočilo, da v aktualni sestavi ni zmožno priti do vsebinske odločitve glede skladnosti novele zakona o RTVS z ustavo. Ker se odločitev torej odmika v nedoločljivo prihodnost, je sklenilo, da preneha veljati sklep o začasnem zadržanju dela novele.

Ta je onemogočal konstituiranje novih upravljavskih organov, obenem pa so javni radio in televizijo vodili vršilci dolžnosti direktorjev. Zdaj pa je torej ustavno sodišče prižgalo zeleno luč izvajanju novele v celoti in sklenilo, da se mora novi svet zavoda konstituirati v sedmih dneh po objavi v uradnem listu, posledično pa se bodo lahko konstituirali tudi drugi novi organi RTVS

V tem roku mora prvo sejo sklicati vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough oziroma oseba, ki ga nadomešča, piše v sklepu. Grah Whatmough, ki je bil eden od pobudnikov ustavne presoje novele, je že sporočil, da bo sejo novega sveta zavoda sklical v danem roku. Če tega ne bi želel, bi jo sicer lahko sklicala tretjina novih svetnikov. Ti so namreč že bili imenovani, saj ustavno sodišče ni zadržalo dela novele, ki je določala njihovo izvolitev.

Odločitev ustavnega sodišča so pozdravili v vrstah podpornikov novele, med drugim stavkajoči na RTVS, ki so jo sprejeli z olajšanjem. Prvopodpisani pod ustavno pobudo, predsednik dosedanjega programskega sveta Peter Gregorčič pa že poslal pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Ob odpravi začasnega zadržanja novele zakona o RTVS pritožba na ESČP

Prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS Peter Gregorčič in avtor pobude Matej Avbelj sta po odločitvi ustavnega sodišča, ki je preklicalo začasno zadržanje izvajanja dela novele, poslala pritožbo na ESČP. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva

Ustavno sodišče je z odpravo začasnega zadržanja pobudnikom odvzelo edino pravno sredstvo, ki je bilo v Sloveniji na voljo, zato nam je odprta pot na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), sta Gregorčič in Avbelj zapisala v današnji izjavi za javnost.

Odprava začasnega zadržanja po oceni pobudnikov predstavlja »nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru, saj je sodišče zadržanje odpravilo, brez da bi kakorkoli zaščitilo pravni položaj pobudnikov«. Menijo, da je sodišče pobudnikom »odvzelo vsakršno učinkovito pravno sredstvo« in tudi pravico do izjavljanja, ki je del pravice do poštenega sojenja.

Kot sta še navedla v izjavi, da je ustavno sodišče v svojem sklepu »zavzelo jasno stališče, da sodišče ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času«. Po mnenju pobudnikom to skladno z načelom učinkovitega sodnega varstva »nedvomno pomeni, da so z izdajo tega sklepa v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva«. Ker so ostali brez vsakršnega učinkovitega pravnega varstva, jim je skladno z evropsko konvencijo o človekovih pravicah omogočena pritožba na ESČP v Strasbourgu, so prepričani. Gregorčič in Avbelj sta pritožbo pripravila in jo tudi že poslala.

V njej zatrjujeta kršitev pravice do sodnega varstva. »Kršitve konvencije utemeljujemo z dejstvom, da je ustavno sodišče z odpravo začasnega zadržanja pobudnikom odvzelo edino pravno sredstvo, katerega integralni del je, skladno z ustaljeno sodno prakso ESČP, začasno zadržanje izpodbijanega predpisa,« sta vsebino pritožbe povzela v izjavi za javnost. V pritožbi še navajata, da je ustavno sodišče s tem sklepom zaščitilo državno oblast proti posameznikom, »kar je v grobem nasprotju s samim jedrom ideje varovanja človekovih pravic«.

Pobudniki za začetek postopka za oceno ustavnosti novela zakona na čelu z Gregoričem, ki je sicer predsednik sveta zavoda RTVS, novelo izpodbijajo. Menijo namreč, da je šlo pri njenem sprejetju za zlorabo zakonodajnega postopka, prav tako jih je zmotilo prenehanje mandatov članom programskega in nadzornega sveta ter vodstva RTVS. Novela je sicer prestala referendumsko presojo.

Po oceni stavkajočih urejanje razmer na RTVS ne bo lahka naloga

Odločitev ustavnega sodišča o odpravi zadržanja dela novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) pomeni začetek depolitizacije javnega servisa, pa so na današnji novinarski konferenci izpostavili predstavniki zaposlenih in stavkajočih na RTVS. »Po našem mnenju je ustavno sodišče s svojo odločitvijo tudi prepoznalo pomen javne RTVS za uveljavljanje ustavne pravice javnosti do obveščenosti in svobode govora zaposlenih ter demokracijo v tej državi. Za nas v novinarskem sindikatu in uredništvih to pomeni začetek konca,« je na novinarski konferenci dejala predsednica koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija Helena Milinković.

Pričakuje, da se bo novi svet RTVS sešel čim prej in začel s trdim delom, saj urejanje razmer na RTV za nikogar ne bo lahka naloga. »Trenutno vodstvo namreč za seboj pušča pogorišče in veliko škodo, ne samo finančno, ampak tudi kadrovsko,« je še poudarila. Prav tako je izrazila pričakovanje, da bo novo vodstvo RTVS sledilo interesu javnosti ter da bo znova vzpostavilo dialog z zaposlenimi in vsemi sindikati. V stavkovnem odboru medtem pričakujejo, da bodo z novo upravo sklenili tak stavkovni sporazum, ki bo spoštoval pravice zaposlenih in javnosti, programske in profesionalne standarde ter da bo dialog odkrit in profesionalen, je še dodala.

Svobodno novinarstvo ni samoumevno, ko navidezno demokratične vlade spodkopavajo neodvisnost pravnega sistema, omejujejo svobodo novinarjev in vsakršno nasprotovanje prikazuje kot izdajo, pa je poudaril predsednik sveta delavcev RTVS Robert Pajek. »Danes lahko rečem, da se zbujam iz nočne more. Za nas pravi izzivi šele prihajajo. Ne glede na vse bo svet delavcev še naprej gledal pod prste tudi novi upravi in opozarjal na napake in hkrati kot organ soupravljanja aktivno sodeloval pri postavljanju novega in predvsem svobodnega RTVS,« je poudaril.

Predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik je medtem novo upravo in nov svet pozvala, naj vztrajajo pri pripravi in izvedbi sanacijskega programa, ki bo odpravil nastalo škodo, da na koncu RTVS ne bo taka, kot je bila pred letom ali dvema, ampak veliko boljša.

Slovenija je k sreči še vedno država, kjer se na sodišču doseže pravica in kjer je javnost tako ozaveščena, da gre na referendum in glasuje za zakon, ki ga potem potrdi ustavno sodišče, je poudarila nezakonito odstavljena direktorica Televizije Slovenija (TVS) Natalija Gorščak. Prav tako je izrazila upanje, da bi boj za RTVS pomagal tudi kolegom na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni, Črni Gori in drugod, kjer so javne televizije še vedno v rokah avtokratskih režimov.

MVK ne bo obravnavala predlogov za razrešitev članov programskega sveta RTVS

Po odločitvi ustavnega sodišča, ki je konec minulega tedna prižgalo zeleno luč za konstituiranje novega sveta Radiotelevizije Slovenije (RTVS), so danes odpovedali štiri že sklicane junijske seje parlamentarne mandatno-volilne komisije (MVK). Na sejah naj bi namreč obravnavali predloge sklepov o razrešitvi devetih članov programskega sveta RTVS.

Predlogi sklepov so predvideli razrešitev in prenehanje mandatov devetih članov programskega sveta RTVS, in sicer Slavka Kmetiča, Alojzija Bogataja, Leona Oblaka, Ivana Štuheca, Žige Kušarja, Alenke Gotar, Andreja Prebila, Jelke Stergel in Roka Hodeja. Programski svet sicer šteje 29 članov.

Iz obrazložitve predlogov izhaja očitek omenjenim svetnikom, da so glasovali za nezakonit sklep o imenovanju generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha januarja 2021 in nato njegovo ponovno imenovanje marca 2022. Nanje leti tudi očitek opustitve dolžnosti za odpravo nezakonitosti pri razrešitvi direktorice Televizije Slovenija Natalije Gorščak, saj niso glasovali ali predlagali nobenega ukrepa za odpravo nezakonitosti.

Predloge sklepov naj bi MVK obravnavala na štirih junijskih sejah, a so jih odpovedali po odločitvi ustavnega sodišča. To je namreč v petek sporočilo, da v aktualni sestavi ni zmožno priti do vsebinske odločitve glede skladnosti novele zakona o RTVS z ustavo. Ker se odločitev torej odmika v nedoločljivo prihodnost, je sklenilo, da preneha veljati sklep o začasnem zadržanju dela novele. Ta je onemogočal konstituiranje novih upravljavskih organov, obenem pa so javni radio in televizijo vodili vršilci dolžnosti direktorjev.

V. d. generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough, ki je bil eden od pobudnikov ustavne presoje novele, pa je sporočil, da bo sejo novega sveta zavoda sklical v roku, kot mu ga je postavilo ustavno sodišče. To je namreč sklenilo, da se mora svet konstituirati v sedmih dneh po objavi v petek sprejetega sklepa v uradnem listu. Kdaj to bo, še ni povsem jasno, je pa nova številka uradnega lista napovedana za danes. Če bo v njem omenjeni sklep, bi novi svet RTVS lahko začel z delom že v tednu dni.