»Nemško gospodarstvo bo leta 2026 spet raslo: sprva previdno, nato bo šlo zlagoma navzgor,« je pozitivno novico sporočil predsednik nemške centralne banke Joachim Nagel. Leta 2028 naj bi nemško gospodarstvo spet delovalo z visoko zmogljivostjo, je dejal Nagel. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) predvideva, da bo Nemčija leta 2027 rasla hitreje od povprečja EU. Izhod iz negativne rasti je rezultat obsežnih vladnih izdatkov za infrastrukturo in obrambo, ki omogočajo do tisoč milijard evrov novih naložb.
Največje evropsko gospodarstvo je bilo dolgo gonilna sila EU. Minuli dve leti se je soočalo z recesijo. Od leta 2019 je nemški BDP skoraj nespremenjen, kar predstavlja najdaljše obdobje stagnacije v povojni zgodovini države. Letos naj bi Nemčija vendarle doživela minimalno 0,2-odstotno gospodarsko rast, je napovedala nemška centralna banka. Tudi OECD je Nemčiji letos napovedal (minimalno) 0,3-odstotno rast – slabše rezultate naj bi dosegli le Finska in Norveška.
Carsten Brzeski, ekonomist pri družbi ING, je za AFP ocenil, da je nemška centralna banka morda preveč pesimistična, ker podcenjuje »učinek steklenice kečapa« zaradi obsežne dodatne državne porabe. »Dolgo se nič ne zgodi, potem pa nenadoma vse eksplodira,« je pojasnil Brzeski. Bogomir Kovač ne deli takšnega optimizma. Po njegovih besedah so letošnji makroekonomski podatki za Nemčijo slabi, napovedi pa preveč optimistične.
»Inštituti na vse pretege iščejo vzvode za potrditev gospodarske rasti in skušajo z optimističnimi prognozami prispevati k oživljanju gospodarstva,« optimizma Carstena Brzeskega ne deli Bogomir Kovač, profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. To je po njegovih besedah značilno za celotno evrsko območje, ki nezadostno ovrednoti tveganja resne korekcije na finančnih trgih. Borzni balon bo moral prej ali slej počiti, kar bo za seboj prineslo občutne negativne makroekonomske učinke.
Nemška industrija je v prostem padu
V Nemčiji se vsekakor še vedno ohranja črnogledost. Ekspanzivna fiskalna politika zvezne vlade bo v naslednjih dveh letih prikrivala slabe gospodarske razmere. Podjetja ostajajo previdna, kazalnik zaposlovanja, ki ga izračunava münchenski Inštitut za gospodarske raziskave (Ifo), je decembra padel na najnižjo raven po maju 2020. »V letu 2025 smo bili priča postopnemu odpuščanju, zlasti v industriji,« je raziskavo komentiral Klaus Wohlrabe z inštituta Ifo. V nemški industriji razmere še nikoli niso bile tako kritične, je opozoril predsednik nemškega Zveznega združenja industrije (BDI) Peter Leibinger.
Po njegovih besedah je industrijska proizvodnja v prostem padu. Kazalnik ocene trenutnega gospodarskega položaja v Nemčiji, ki ga izračunava Center za evropske gospodarske raziskave (ZEW), ostaja globoko na negativnem območju. Tudi na Kielskem inštitutu za svetovno gospodarstvo (IfW) so previdni. »Nemško gospodarstvo se je stabiliziralo na nizki ravni,« sklepajo raziskovalci, ki jih vodi direktor ekonomskih raziskav IfW Stefan Kooths. Nemško gospodarstvo se strukturnim spremembam z inovacijami in novimi poslovnimi modeli prilagaja le počasi in z velikimi stroški. »Leto se končuje brez občutka optimizma,« je dodal Clemens Fuest z inštituta Ifo.
»Razmere v Nemčiji so za slovenska podjetja ključne predvsem prek izvoza,« poudarja Gospodarska zbornica Slovenije. »Med tveganji za prihodnje leto izpostavljamo predvsem morebiten izostanek okrevanja naročil v avtomobilski, strojni in elektroindustriji. Prav ta segment je bistven za pomemben del slovenskega gospodarstva. Na drugi strani bi hitrejša rast naložb v infrastrukturo v Nemčiji lahko pomenila pomemben pozitiven impulz za slovensko gospodarstvo in izboljšanje naročil že v prihodnjem letu, še posebno v povezavi z gradbeništvom in industrijskimi dobavami.«
V Avstriji vidijo luč na koncu predora
Leta 2024 se je avstrijski bruto domači proizvod (BDP) presenetljivo močno skrčil, za 1,2 odstotka, Avstrija je lani doživela najhujšo recesijo med vsemi državami EU. Po dveh letih negativne gospodarske rasti so negativne in pesimistične ocene vendarle zamenjali bolj optimistični toni in ugotovitve, da se zdravje gospodarstva zlagoma izboljšuje.
»Avstrijsko gospodarstvo vidi luč na koncu predora,« je naslov aktualne napovedi Avstrijskega inštituta za ekonomske raziskave (WIFO). BDP naj bi se prihodnje leto povečal za 1,2 odstotka, potem ko bo letos dosegel 0,5-odstotno rast. Inštitut za napredne študije (IHS) v letih 2026 in 2027 napoveduje enoodstotno rast.
Inflacija, ki je v letu 2023 presegla sedem odstotkov, naj bi letos upadla na 3,6 odstotka in se do leta 2027 spustila pod 2,5 odstotka. Stopnja brezposelnosti bo stabilna pri približno sedmih odstotkih. Proračunski primanjkljaj bo vztrajal pri okoli štirih odstotkih BDP.
GZS v Avstriji pričakuje postopno okrevanje gospodarske rasti, skladno z napovedjo rahlo višje rasti na evrskem območju. »Kljub temu ostajajo tveganja povišana zaradi geopolitične negotovosti in morebitnih motenj v verigah vrednosti. Za podjetja, povezana z avstrijskim trgom, bo pomembno predvsem, da se nadaljuje stabilnost povpraševanja in da ne bo dodatnega povečanja negotovosti, saj bo prihodnje leto zaznamovano z zmerno, a ne izrazito dinamiko rasti,« opozarjajo v zbornici.
Iz pozitivnih napovedi ne moremo črpati optimizma
Nemčija in Avstrija sta druga in šesta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije v blagovni menjavi. Ta je z Nemčijo lani dosegla 14,7 milijarde evrov, z Avstrijo pa 6,8 milijarde evrov. Slovenija je skratka odvisna od zdravja teh dveh gospodarstev. Ali je mogoče iz njunega izhoda iz recesije črpati pozitivne obete? »Ne,« odgovarja profesor Kovač. »Leta 2026 nas čaka soočenje z našo ekonomsko realnostjo, padci bodo bistveno bolj dramatični kot v evropskih stagnantnih gospodarstvih.«
V postcovidnem obdobju je Slovenija doživela hiter odboj, kar je značilno za manjša in odprta gospodarstva, letos pa se je z nasprotnim cikličnim nihajem naše gospodarstvo opazno ohladilo. S plačno, pokojninsko in zdravstveno reformo smo povišali sistemske stroške, ki se bodo prevesili v višje proračunske zahteve. »Obenem se nam zapirajo izvozni trgi, notranji pa je premajhen, da bi bistveno izboljšal dinamiko povpraševanja. To bi nas moralo zelo skrbeti.«
Zmotno bi bilo sklepati, da bodo nekoliko boljši gospodarski kazalniki v Nemčiji in Avstriji imeli pozitiven učinek tudi na naše gospodarstvo. Napovedana gospodarska rast bo predvsem v Nemčiji posledica notranje potrošnje ter infrastrukturnih in oborožitvenih naložb. »To ne more prinesti hitrih pozitivnih rezultatov, dolgoročno pa je oboroževanje tako ali tako problematično, ker je to naložba 'v prazno', trg z rastjo pa je kvečjemu lahko le vojno območje,« je kritičen Kovač.
V Nemčiji in Avstriji imajo poleg tega svojo porabo že zacementirano; ljudje varčujejo, strah jih je, previdni so. V Nemčiji se brezposelnost povečuje, v Avstriji vztraja na visoki ravni. V obeh državah imajo sorazmerno visoko stroškovno inflacijo, njihov izvoz se krči. Vse to ne more pozitivno vplivati na naše izvozne obete, sklene ekonomist.