Zakonske spremembe zakona o radioteleviziji, ki med drugim spreminjajo sestavo programskega sveta nacionalnega medija, bodo presojali ustavni sodniki. Tako je prejšnji teden napovedal prvopodpisani pod pobudo Peter Gregorčič, predsednik programskega sveta RTV Slovenija, ki bo danes spregovoril o razlogih za vložitev pobude za oceno ustavnosti zakona. Vsebinske poudarke bo pojasnil avtor pobude dr. Matej Avbelj.
Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi, je sicer o tem, zakaj je po njegovi oceni »novi zakon o RTV očitno protiustaven«, pisal že sredi novembra v časniku Finance. Po njegovem mnenju je nova vlada v procesnem smislu zlorabila nujni zakonodajni postopek, resnični namen novega zakona o RTV pa naj bi bila »kadrovska čistka«. V vsebinskem smislu naj bi zakon med drugim krši načela pravne države, demokratičnosti in delitve oblasti. »Ne samo da je bil zakon protiustavno sprejet po nujnem postopku, zakon tudi začne veljati brez običajnega 15-dnevnega vakacijskega roka, takoj naslednji dan po objavi v uradnem listu,« je dodal.
Glede novele zakona je Avbelj v komentarju novembra še izpostavil, da se v nasprotju s primerjalnopravno ureditvijo, kjer organe upravljanja javnih medijskih hiš »skoraj brez izjeme javno in pregledno volijo demokratični parlamenti, pri nas uvaja korporativno, netransparentno, nezadostno regulirano imenovanje po organih, ki za to z vidika načela delitve oblasti nikakor ne morejo biti pristojni, in po organizacijah civilne družbe, ki so v nasprotju z načelom enakopravnosti ter pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev izbrane po pravzaprav neznanih merilih, ki ne morejo prestati ustavnosodne presoje«.
Domnevno sporno prenehanje mandatov
Na Avbljeve očitke so se takrat odzvali v Pravni mreži za varstvo demokracije. Izpostavili so dolžnost ustanovitelja, da zagotovi institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTVS ter primerno financiranje za izvajanje javne službe. »Predlagatelj novele je ob upoštevanju celotne situacije in objektivnih dejstev lahko prišel zgolj do enega zaključka: organizacijsko strukturo RTV Slovenija je treba spremeniti, in to čim prej,« so zapisali. Glede skrajšanja vakacijskega roka, to je časa, ki mora poteči od objave do uveljavitve splošnega pravnega akta, so dodali, da je to možnost, ki jo zakonodajalcu nenazadnje daje ustava.
V Pravni mreži so se opredelili tudi do potencialno spornega prenehanja mandatov članov programskega sveta, članov nadzornega sveta in mandata članov nanju vezanih odborov ter generalnega direktorja, direktorja radia in direktorja televizije. V skladu z novelo zakona se bosta namreč zdajšnji 29-članski programski svet in 11-članski nadzorni svet umaknila 17-članskemu svetu zavoda, ki mora biti ustanovljen najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele. Ključna novost je, da niti enega člana ne bo več imenoval državni zbor. Šest predstavnikov namreč po prenovljenem zakonu imenujejo zaposleni na RTVS, preostalih enajst predstavnikov javnosti pa deset različnih državnih institucij in krovnih organizacij.
»Zakonodajno-pravna služba v mnenju o noveli nikakor ni izrazila mnenja, da predviden poseg v trajanje mandatov predstavlja kršitev načela zaupanja v pravo. Potrdila je, da ustaljena ustavnosodna praksa posegov v obstoječe pravne položaje in pravne koristi ne izključuje, ampak jih dopušča, če zanje obstajajo v javnem interesu izkazani prevladujoči razlogi, pomembnejši od posega v položaj prizadetih,« so zapisali v Pravni mreži. Opozorili so tudi na to, da je ustavno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da imenovanja za poslovodsko ali vodilno funkcijo z določitvijo mandata in z zakonsko predvideno možnostjo predčasne razrešitve ni mogoče šteti za pridobljeno pravico, ki jo ustava v 155. členu varuje pred posegi zakonodajalca.
