Višino minimalne plače, ki trenutno znaša 1277 evrov bruto oziroma približno 930 evrov neto, bodo v prihodnjem letu krojili najmanj trije dejavniki: rast cen življenjskih potrebščin, s katerimi se minimalna plača redno usklajuje že po zakonu, novi izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki vpliva na določitev minimalne plače, ter ne nazadnje tudi predvolilno obdobje. Na ministrstvu za delo so novi izračun minimalnih življenjskih stroškov naročili Inštitutu za ekonomska raziskovanja. Novi znesek naj bi bil predvidoma znan še pred koncem leta.
Nazadnje so bili minimalni življenjski stroški izračunani leta 2022 in trenutno znašajo 669,83 evra, po nekaterih neuradnih ocenah pa bi se utegnili dvigniti nad 800 evrov. Sindikati so že dlje časa opozarjali na potrebnost novega izračuna, s čimer so se sicer strinjali vsi socialni partnerji in že v začetku leta sprejeli tudi takšen sklep na ekonomsko-socialnem svetu. Novi izračun torej ni sporen za nobeno stran. Do razhajanj bi utegnilo priti predvsem pri razponu povišanja minimalne plače. Neto znesek minimalne plače mora biti namreč po zakonu najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški, ki so torej osnova za določanje spodnje in zgornje meje minimalne plače. Zakonski minimum pa je letna uskladitev najmanj z inflacijo, kar bi v letu 2026 po ocenah pomenilo zvišanje za 35 do 37 evrov. Na nekoliko višji neto pa bo prihodnje leto vplivala tudi uskladitev dohodninskih razredov.
Omogoči naj normalno preživetje
Minister za delo Luka Mesec se mora o novi višini minimalne plače predhodno sicer posvetovati s socialnimi partnerji, a končna odločitev, ki jo mora v uradnem listu objaviti najkasneje do 31. januarja, bo v njegovih rokah.
»Pričakujemo, da bo novi izračun minimalnih življenjskih stroškov odražal realno rast cen živilskih izdelkov v obdobju zadnjih štirih let in da, glede na pomanjkljivosti metodologije, pri izračunu ne bodo upoštevali akcijskih cen, temveč povprečne cene. Nova višina minimalne plače, ki jo bo predlagal minister, mora torej slediti novemu izračunu minimalnih življenjskih stroškov in ne samo splošni inflaciji, ki je nižja od rasti cen hrane. Postavljena mora biti v višini, ki bo omogočala družinam kolikor toliko normalno preživetje skozi mesec,« poudarja Andrej Zorko, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Kot dodaja, hkrati pričakujejo, da bodo tudi plače po kolektivnih pogodbah dejavnosti sledile povišanju minimalne plače v izognitev padcu v vse večjo plačno kompresijo. »Napačno je pričakovati, da se lahko izognemo plačni kompresiji na način, da minimalno plačo dvignemo zelo malo. To ni njen namen, pač da lahko prejemniki dejansko preživijo z nekim minimumom skozi mesec,« pristavlja.
»Ker je bil prispevek podražitve hrane k inflaciji precej velik, računamo, da se bo to odrazilo tudi pri novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov in posledično pri novi določitvi višje minimalne plače. Koliko bo to, si v tem trenutku še ne bi upal ugibati,« poudarja Jakob Počivavšek, predsednik konfederacije sindikatov Pergam. »Vsekakor pričakujemo, da bo nova višina minimalne plače presegla zgolj uskladitev z inflacijo.«
Delodajalci proti novim bombončkom
Delodajalci pa nasprotno ponovno opozarjajo na negativne učinke previsokega povišanja v že tako negotovih gospodarskih razmerah.
Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS, pravi, da novi izračun minimalnih življenjskih stroškov vidijo predvsem kot dodaten nadzorni mehanizem, ki preverja, ali je neto minimalna plača 20 do 40 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. »Ker je bila v zadnjih štirih letih, odkar so bili ti ne nazadnje izračunani, inflacija 20-odstotna, smo jo že najmanj v enaki meri upoštevali pri določanju nove minimalne plače za pretekla štiri leta. Zato ne pričakujemo, da bo novi izračun bistveno vplival na novo višino minimalne plače,« pojasnjuje.
»Glede na aktualne razmere in vse dodatne obremenitve, ki smo jih bili deležni v zadnjih letih, bi pričakovali, da bo minister Mesec pri odločanju o razponu dviga, ki ga zakon omogoča, ne glede na to, da so pred vrati volitve, vendarle dobro ocenil, kakšne posledice ima lahko previsok dvig. Kot vidimo, v nekaterih panogah že potrebujejo državno pomoč v obliki sheme skrajšanega delovnega časa. Ministru bi svetoval skrajno previdnost, ne pa deljenje novih predvolilnih bombončkov,« pa komentira Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
Kot opozarja, velikim dvigom zakonsko določene minimalne plače v zadnjih letih podjetja žal ne zmorejo slediti v takšni meri z dvigi preostalih plač v vertikali, kar povečuje uravnilovko. »Ves čas opozarjamo, da na ta račun tvegamo izgubo oziroma že izgubljamo kadre, ki jih potrebujemo v panogah z višjo dodano vrednostjo.«
Na ministrstvu za delo podrobnejša pojasnila glede novega izračuna minimalnih življenjskih stroškov in določitve minimalne plače napovedujejo v četrtek.