Potem ko so rezultati lanskih meritev za športnovzgojni karton (ŠVK) razkrili poslabšanje vseh gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov, najbolj pa vzdržljivosti in koordinacije, so si strokovnjaki za gibanje in šolniki tudi letos enotni: posledice koronskega obdobja za telesno in duševno stanje otrok in mladostnikov še niso izzvenele. »Po doslej obdelanih podatkih več kot 60 odstotkov otrok in mladostnikov je telesna zmogljivost fantov in deklet še vedno za štiri odstotke oziroma za osem odstotkov nižja kot v predkoronskem letu 2019,« je prve rezultate analize spremljanja telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov razkril vodja nacionalnega sistema ŠVK in profesor na ljubljanski fakulteti za šport Gregor Starc. Po njegovih ugotovitvah se raven otrok in mladostnikov, kar zadeva debelost, počasi vrača na raven pred epidemijo, izboljševanje telesne zmogljivosti pa še vedno zaostaja za upadom debelosti in v veliki meri vpliva tudi na učno uspešnost otrok, upad socialnih veščin ter porast duševnih motenj in medvrstniškega nasilja.

Starc opaža težave v gibljivosti, kar po njegovih besedah nakazuje na napetost učencev, ki so deležni čedalje več stresa, zakrčenosti zaradi nelagodja, duševnih stisk in anksioznosti. »Skrb zbuja tudi primanjkljaj v hitrosti izmeničnih gibov, kar pomeni, da so otroci počasnejši tudi v mišljenju, upadla je koordinacija, saj se zaradi pouka na daljavo v obdobju epidemije niso učili novih gibanj, precej pa šepa tudi vzdržljivost. Delo v šoli se ni prilagodilo novemu stanju otrok, učitelji bi morali biti bolj razumevajoči, kriteriji bi morali biti nižji, učencem bi morali podati manj obvezne snovi. Skrbi me, kako bomo otroke spet spravili na zeleno vejo, preden nam pobegnejo iz šolskega sistema,« poudarja vodja meritev za ŠVK.

Boljša kondicija, boljše ocene

Člani raziskovalne ekipe SLOfit, ki nadaljuje več kot štiridesetletno dediščino analiz s področja telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti otrok in mladine, iz leta v leto glasneje poudarjajo, da je gibanje osnovni pogoj, ki otroku omogoča normalen razvoj – tako na telesnem in duševnem kot na kognitivnem področju. »Mišični impulzi nenehno obremenjujejo njegovo živčevje in ga silijo, da se razvija. Mišice tako neposredno vplivajo na razvoj možganov, a le, če delajo,« je bil jasen Starc. Kot primer je navedel slovensko šolo, v kateri so spremljali učno uspešnost 50 najmanj gibalno učinkovitih in 50 najbolj učinkovitih učencev. Zadnji so imeli za več kot oceno boljši uspeh od svojih vrstnikov s slabšo kondicijo.

Na pomanjkanje gibanja otrok in druženja s sovrstniki, naraščanje odvisnosti od mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav ter izrazito poslabšanje prehranjevalnih navad, koncentracije in duševnega zdravja otrok opozarja tudi ravnateljica OŠ Kolezija Nina Triller. »Spremembe na gibalnem, kognitivnem in vedenjskem področju so zaskrbljujoče. Otroci potrebujejo takojšnjo pomoč. Nekoliko boljši rezultati ŠVK nazorno kažejo, kako pomembna je šola za zdravje otrok. Otroci namreč ne morejo sami popraviti posledic koronske izolacije, te odgovornosti tudi ne moremo v celoti prenesti na ramena staršev,« meni Nina Triller.

Otroci so nam napovedali vojno

Porast medvrstniškega nasilja, nestrpnosti, sovraštva in posledic pretirane uporabe zaslonske tehnologije opažajo tudi v šolah na podeželju. Ravnatelj osnovne šole Preska v Medvodah Primož Jurman pravi, da imajo na šoli kar nekaj učencev, ki ob telefonih in tablicah prebedijo skoraj celo noč oziroma zaspijo šele po tretji ali četrti uri zjutraj. »Kako naj bodi ti otroci dopoldne pri pouku zbrani in produktivni?« se sprašuje sogovornik, ki poudarja, da je agresivno vedenje otrok pravzaprav njihov klic na pomoč. Po njegovih besedah je največji problem postkovidnega časa povezan s socialno komponento: »Druženje je izgubilo pravi pomen. Se starši sploh še znamo pogovarjati s svojimi otroki? Ali vemo, kaj razmišljajo? Otroci so nam napovedali vojno. Čez nekaj let bodo ti otroci polnopravni člani družbe in bodo skrbeli za nas. Pa bodo res – s takšnimi občutki otopelosti?«

Prihodnost ni najbolj svetla, je jasen ravnatelj, ki poudarja, da bo morala celotna družba postaviti nove okvirje, prilagojene času in prostoru: »Imamo zastarelo šolsko zakonodajo, ki ne zasleduje trendov v družbi. Šole so omejene pri svojem delovanju, učitelji nimajo prostih rok in polja ukrepanja, kjer bi imeli več avtonomije in avtoritete.« Jurman meni, da se današnja šola močno razlikuje od nekdanje: »Učenci so danes zaradi hitrejšega tempa življenja in dostopnosti tehnologije precej inteligentni, nekatere med njimi golo šolsko delo celo dolgočasi. Želijo si še več. Po drugi strani pa opažamo, da kljub vsemu znanju in vedenju ostajajo socialno neobrušeni.« Ravnatelj največje medvoške šole obenem ugotavlja, da današnji otroci niso več sposobni sprejemati neuspehov, ker jim vsi v vsem ugodijo in jim zato skoraj vedno vse uspe. »V življenju pa se je treba takrat, ko padeš, pobrati in se zavedati, da boš moral za to, da zrasteš, nekaj narediti. Tudi neuspeh je del življenja. Mi pa danes vzgajamo mlade, ki bodo živeli z izkrivljeno podobo o sebi, s prepričanjem, da jim bo vse uspelo, da bodo dobili najboljše ocene in najbolje plačano službo. To je lahko zelo nevarno,« je sklenil Primož Jurman.

Ne obremenitev, ampak razbremenitev

Zaskrbljeni so tudi v šolskih ambulantah. Zdravniki na preventivnih pregledih opažajo porast slabe drže otrok, ki se pojavlja pri čedalje mlajših otrocih oziroma že v prvem razredu. »Kljub temu da podatke vnašamo v računalnike, jih nihče ne analizira. Otroci ne znajo pravilno sedeti, njihove šolske torbe so pretežke. K pouku prihajajo z bolečinami v hrbtu, kar je bilo pred dvajsetimi leti velika redkost in bi se dalo preprečiti z gibanjem. Za vsakodnevne napore otroci namreč potrebujejo zdrava gibala in močne mišice,« opozarja šolska zdravnica s tridesetletnim stažem in podpredsednica sekcije za primarno pediatrijo Anita Jagrič Friškovec. Zdravnica poudarja, da bo od tega, kako sposobni so danes kot otroci, odvisno, kakšno bo njihovo zdravje v odrasli dobi.

Podatki otrok iz slovenskih osnovnih šol sicer še vedno prihajajo. Zamude nastajajo zaradi deževnega vremena v preteklih tednih, zaradi česar v marsikateri šoli niso mogli izvesti tekaškega dela testiranj. »Končni rezultati bodo znani jeseni. Veseli me, da je šolsko ministrstvo nekaj korakov že naredilo, medtem ko z zdravstvenim ministrstvom še vedno nismo našli stika,« je bil kritičen Gregor Starc, ki se zavzema za uvajanje dodatnih ur športne vadbe v šole in razbremenitev učencev.