Vlada Janeza Janše je potrdila predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, po katerem bi moral imeti posameznik na javnem kraju obraz razkrit tako, da bi bile prepoznavne njegove obrazne poteze. Z ukrepom želi po lastnih navedbah policiji olajšati prepoznavanje oseb.
Predlog bi veljal za vse, ne glede na razlog zakrivanja obraza, pri čemer vlada poslancem priporoča obravnavo novele po skrajšanem postopku, brez javne razprave. V nevladnih organizacijah so do predloga kritični.
»To, da nas minister za notranje zadeve prepričuje, da bodo policisti že vedeli, koga kaznovati, je z vidika pravne države premalo,« je dodala. Za kršitev je sicer predvidena globa od 200 do 600 evrov, če bi zakrita oseba hkrati z nasilnim ravnanjem ogrožala javni red in mir, pa od 1500 do 5000 evrov.
Rajgelj je še opozorila, da predlog dopušča izjeme za športne in kulturne dejavnosti, ne pa za versko izražanje. Takšna razlika je po njenem ustavno sporna, saj je verska svoboda posebej varovana pravica. »Če je cilj zagotavljanje sobivanja, bi morala vlada pojasniti, v čem je to v Sloveniji ogroženo,« je še povedala in poudarila, da slovenskih razmer ni mogoče enačiti s francoskimi in belgijskimi. Pravna mreža je sicer pripravljena preučiti morebitne primere kršitev človekovih pravic in pomagati pri pripravi ustavne pobude. Kot je še ocenila Rajgelj, je prepoved zakrivanja obraza še eden v vrsti poskusov »spodbujanja kulturne vojne«.
Nejasna določila in široka pooblastila policistov
Tudi pravnik dr. Rajko Pirnat je za Dnevnik ocenil, da je predlagana zakonska ureditev pomanjkljiva v več pogledih: »Ne definira na primer povsem jasno tako imenovanega javnega kraja, na primer ali obsega tudi zaprte prostore, dostopne javnosti. Prepoved je tudi sicer zelo opisna in za neposredno praktično uporabo s strani policije po mojem mnenju premalo natančna. Izjeme tudi ne pokrivajo nekaj običajnih primerov, kot so čelade v prometu in zaščita pred vremenskimi vplivi.« Pirnat poleg tega ni prepričan, ali bi prepoved v okoliščinah povečane nevarnosti nasilja dosegla želene učinke, saj da je treba zlasti zagotoviti prepoznavo obrazov pred začetkom nasilnih dejanj.
Domen Savič, raziskovalec družbe nadzora, pa je danes na Trgu republike spomnil, da se je politična razprava začela z napovedmi o prepovedi burk in nikabov, nato pa se je predlog razširil na zakrivanje obraza nasploh.»Ta država kriminalizira anonimnost in kriminalizira to, da hodiš po cesti s kapo na glavi oziroma zavit v šal, ker je mraz,« je opozoril. Vlada po njegovem ni predstavila dokazov, da bo prepoved zmanjšala varnostna tveganja. Policija lahko že zdaj v določenih okoliščinah zahteva razkritje obraza in ugotovi identiteto, zato Savič vidi prepoved predvsem kot poseg v zasebnost in prilagajanje javnega prostora nadzornim tehnologijam. V Ljubljani je več kot 650 kamer, je opozoril.
Omejevanje pravice do protestiranja
Nataša Posel iz Amnesty International Slovenije pa je opozorila, da ukrep ženskam, ki si zakrivajo obraz, »krči javni prostor, s tem pa onemogoča njihovo enakopravno vključevanje v širšo skupnost, omejuje dostop do javnih storitev in povečuje njihovo izolacijo«.Dodala je, da novela vnaprej kriminalizira vse, ki bi morali imeti pravico mirno protestirati z zakritim obrazom, na primer zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi, spletnim nadlegovanjem ali zaradi zaščite pred solzivcem. »Vsi ukrepi, ki omejujejo pravico do mirnega protesta, so oblika odvračanja državljanske participacije,« je poudarila. Predstavniki omenjenih organizacij so zato državni zbor pozvali, naj predlaganih sprememb ne sprejme.
Do novele je bila prejšnji teden kritična tudi varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek. Meni, da zakonska prepoved zakrivanja obraza sicer ni nujno nedopustna, vendar po njeni oceni ni jasno, katera tveganja za javno varnost bi predlog odpravil. Opozarja, da gre za pomembno družbeno vprašanje, povezano s človekovimi pravicami, zato bi prehitra obravnava lahko zmanjšala kakovost zakonodaje in povečala tveganje ustavno neskladnih posegov v pravice.
Sporna je predvsem nedoločnost pojma obraznih potez, saj ni jasno, kaj je prepovedano zakrivanje in v katerih okoliščinah. To bi lahko policistom, kot že izpostavljeno, omogočilo arbitrarno odločanje ter povzročilo neenako in selektivno obravnavo posameznikov, zlasti zaradi njihove vere, videza ali političnega prepričanja.