S prvim avgustom so se za občasne potnike cene vozovnic za avtobuse in vlake zvišale, nekatere celo za več kot trikrat. Medtem ko se potniki še naprej spoprijemajo z zamudami, gnečo in slabimi povezavami, na Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) zagotavljajo, da so cene zdaj realnejše in obljubljajo celovito prenovo storitev. A vprašanje ostaja: ali višja cena končno prinaša tudi višjo kakovost storitve, na katero potniki že leta čakajo?
Začetek avgusta je številnim uporabnikom javnega potniškega prometa (JPP) prinesel neprijetno presenečenje. Cene enkratnih vozovnic integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) so se namreč zvišale. Medtem ko redni uporabniki z mesečnimi in letnimi vozovnicami za vso Slovenijo podražitev za zdaj ne bodo občutili, so te udarile po žepu tiste, ki se na avtobus ali vlak odpravijo le občasno.
Najobčutnejši skok je pri vikend vozovnicah, katerih cena se je več kot potrojila. Dozdajšnji velikodušni 75-odstotni popust za vožnje ob koncih tedna je skopnel na le 25 odstotkov. Natančneje, potnik, ki se med delavnikom iz Ljubljane v Kranj po novem pelje za štiri evre, bo za enako pot med vikendom odštel tri evre. Tudi splošne enotne vozovnice, kupljene v predprodaji, so se podražile – za razdaljo od 25 do 30 kilometrov je cena s 3,3 evra poskočila na štiri evre, kar je 70 centov več. Za primerjavo: dozdajšnji cenik je za vožnjo do pet kilometrov predvideval ceno 1,3 evra, nato pa se je ta za vsakih začetih pet kilometrov zvišala za 40 centov.
Na DUJPP, ki je lani prevzela upravljanje JPP v Sloveniji, podražitve utemeljujejo s tem, da se cene niso usklajevale z rastjo stroškov že vse od leta 2006, vmes pa so se nekatere celo zniževale ali pa so bile uvedene brezplačne vozovnice za nekatere skupine uporabnikov. »Nove cene tako danes vsaj delno sledijo realnim stroškom izvajanja prevozov,« so pojasnili in dodali, da zaradi tega ne pričakujejo upada števila potnikov.
Rešitev v kartici IJPP?
Kot ključno rešitev za ugodnejše potovanje na DUJPP navajajo uporabo kartice IJPP. Svetujejo, da si potnik priskrbi kartico in nanjo v predprodaji nalaga vozovnice. Če namreč potnik vozovnico kupi neposredno na vozilu pri vozniku, bo ta lahko dražja, saj se voznina zaračuna po dejanski, in ne nujno najkrajši razdalji. Pri vnaprej kupljenih vozovnicah se cena izračuna po najkrajši razdalji med vsemi registriranimi voznimi redi za avtobus in vlak, kar je za potnika ugodneje. Kartico je mogoče pridobiti na fizičnih prodajnih mestih prevoznikov ali po spletu z izpolnitvijo obrazca z osebnimi podatki, nanjo pa si uporabniki nalagajo kupljene vozovnice.
V obtoku je več kot 440.000 kartic IJPP, na katerih so večinoma naložene mesečne ali letne vozovnice. »Seveda si želimo, da bi uporaba še rasla, predvsem med zaposlenimi. Za to populacijo vemo, da najraje uporablja za prihod na delo vožnjo z avtomobilom, tudi zato, ker je Slovenija stanovanjsko razpršena. Najlažje je reči, da ne uporabljaš JPP, ker v bližini nimaš avtobusne ali železniške postaje ali pa povezave ne ustrezajo tvoji lokaciji dela. V DUJPP pozornost prav zato posebej namenjamo lokacijam, ki so večji generatorji delovnih mest, da so povezave, ure odhodov in zmogljivosti ustrezne. Veseli smo tudi vsake pobude lokalnih skupnosti ali potnikov, ki jo naslovijo na nas s predlogi za dodatne izboljšave.«
Zamude, gneča in slabe povezave
A za povprečnega potnika je argument o realnih stroških prazen, če se storitev ne izvaja na pričakovani ravni. Splošno mnenje v javnosti je, da slovenski javni prevoz deluje slabo, se ne drži voznih redov in je pogosto nezanesljiv. Zanimivo je, da ključne ovire za uporabo javnega prevoza, ki jih navajajo potniki, priznava tudi družba DUJPP. V raziskavi, ki so jo izvedli, so kot glavni razlogi za neuporabo izstopali predvsem dolgo trajanje voženj, slabe povezave in neustrezni urniki. Njihovi podatki kažejo jasno sliko: za pot v službo ali šolo javni prevoz uporablja 22 odstotkov prebivalcev, medtem ko se jih na osebni avtomobil zanaša kar 41 odstotkov.
To so težave, s katerimi se uporabniki srečujejo vsakodnevno. Največ pritožb se nanaša prav na točnost voznih redov in želje po pogostejših povezavah. Na vprašanje o zamudah odgovarjajo, da te največkrat nastajajo »zaradi prometnih in infrastrukturnih situacij, na katere prevozniki nimajo vpliva«. To je za potnika, ki stoji na postaji in zamuja, slaba tolažba. Kljub temu na DUJPP trdijo, da ne prejemajo velikega števila pritožb, temveč jim potniki večinoma pošiljajo »pobude za izboljšave«. Pohvale naj bi izražale predvsem to, da imajo potniki z ustanovitvijo njihove družbe končno organ, »ki se lahko hitro in učinkovito odzove na želene spremembe«.
Posebno poglavje je poletna gneča, predvsem na progah proti turističnim krajem, kot je Bled. Na DUJPP poudarjajo, da javni potniški promet v splošnem ni namenjen turističnim prevozom, temveč zagotavljanju mobilnosti lokalnemu prebivalstvu. Pojasnjujejo, da je sistem rezervacij težko uvesti, saj potniki uporabljajo različne vrste terminskih vozovnic (dnevne, mesečne, letne), ki omogočajo prosto prestopanje, zato »včasih ni mogoče predvideti, s kakšno vozovnico se bo neko vozilo zapolnilo«. Težave za zdaj rešujejo z občasnimi dodatnimi vozili, o uvedbi sistema rezervacij pa za zdaj le »razmišljajo«.
Cena mesečnih vozovnic se ne spreminja
Kljub kritikam pa je treba poudariti, da se za večino potnikov, ki pomenijo hrbtenico sistema, razmere ne spreminjajo. Cene mesečnih in letnih vozovnic, ki jih po podatkih DUJPP uporablja kar okoli 90 odstotkov vseh potnikov, ostajajo enake. Prav tako ostajajo nespremenjeni popusti za otroke ter subvencije za dijake in študente. Tudi brezplačne vozovnice za upokojence, starejše od 65 let, vojne veterane in imetnike invalidske evropske kartice ostajajo v veljavi.
Število potnikov naj bi celo raslo. V primerjavi z lanskim letom se je povečalo za 12 odstotkov, kar na DUJPP vidijo kot dokaz, da je ponudba »prava in dobra«. A hkrati priznavajo, da je za prebivalce Slovenije, ki je stanovanjsko močno razpršena, avtomobil še vedno prva izbira.
Na DUJPP zagotavljajo, da se zavedajo izzivov, in obljubljajo postopne izboljšave. Med razvojnimi nalogami so si zadali uvedbo brezgotovinskega plačevanja na vozilih, izboljšanje digitalizacije na področju prodaje in obveščanja ter – za potnike ključno – vzpostavitev sistema za sledenje vozilom v živo, ki »bo kmalu na voljo tudi javnosti«. Pospešeno naj bi potekalo tudi usklajevanje avtobusnih in železniških voznih redov za lažje prestopanje in krajše potovalne čase. Tudi na težave zaradi gradnje novega potniškega centra v Ljubljani odgovarjajo, da te občutijo le potniki v železniškem prometu, medtem ko avtobusni odhodi nimajo težav.
»Ker je bil razvoj JPP v preteklosti zanemarjen, je pred nami kar nekaj izzivov, ki jih seveda želimo rešiti v najkrajšem mogočem času. Vsa naša energija in delo pa sta vseskozi usmerjena v potnika, ki mu želimo ponuditi še boljšo storitev,« sklenejo na DUJPP.
Podražitev je torej postala dejstvo. Obljube o sodobnejšem, zanesljivejšem in do uporabnika prijaznejšem javnem prevozu so na mizi. Potniki, ki so zdaj prisiljeni za posamezno vozovnico seči globlje v žep, lahko le upajo, da bodo te obljube uresničene vsaj tako točno, kot pričakujejo prihode svojih avtobusov in vlakov. Do takrat pa bo grenak priokus, da višja cena ne prinaša nujno tudi boljše storitve, ostal.
