Na Švedskem je privezovanje psov prepovedano od leta 2019, v Avstriji še leto dlje. Pri naših severnih sosedih prepoved privezovanja ne velja za vlečne pse med njihovimi treningi in tekmovanji, prav tako ne za policijske in vojaške pse. Kakšno ureditev smo 1. januarja 2023 uveljavili v Sloveniji? Še naprej je dovoljeno privezovanje psov s širokimi ovratnicami, ki niso na zateg, ali z oprsnicami na vodoravno vodilo. To mora biti dolgo najmanj pet metrov in vsaj dva metra nad tlemi, privez pa mora psu omogočati najmanj štiri metre gibanja v obe stranski smeri od vodoravnega vodila.
Priklenjeni varuhi
kmečkega premoženja
Poslanke in poslanci so takšno zakonsko spremembo sprejeli konec septembra 2021, veljati pa je začela v nedeljo. Jože Podgoršek je takrat v vlogi kmetijskega ministra pojasnil, da pes na primer med bivanjem v kampu ne more biti spuščen, prav tako ne na sprehodu, kjer mora biti privezan zaradi varnega gibanja vseh. »Dovoljujemo tudi privez psov na tako imenovanih kmečkih dvoriščih, kjer velikokrat opravljajo vlogo varovanja premoženja,« je Podgoršek utemeljil odločitev o izjemah.
»Že več kot leto dni nemočno spremljamo nekatere pse, ki živijo v naši neposredni bližini in jih imajo lastniki na privezu. Ponujali smo jim, da bi jim psa brezplačno sprehajali, in jim tudi predlagali, naj ga oddajo. Toda prav nič jih ne prepriča. Menijo, da so njihovi psi zadovoljni, čeprav so pripeti na verigo. Pogosto tudi slišimo, da to niso enaki psi, kot jih imamo mi v dolini. In če že uspemo priti do tega, da bi psa vendarle oddali, pa se zatakne pri 'ta mladih'. Ker so ga dobili za darilo, ga ne morejo oddati, nam pojasnijo.« Takole so svojo izkušnjo s psi na verigah tik pred koncem lanskega leta na družbenih omrežjih opisali v Zavodu Muri z Vranskega, ki spodbuja odgovorno skrbništvo, ozavešča o dobrobiti živali in pomaga brezdomnim živalim.
“Naj si raje omislijo
elektronski alarmni sistem”
Nad novo zakonsko ureditvijo so razočarani zaradi izjem pri prepovedi uporabe verig, ki jih dopušča. Prepričani so namreč, da ima vsak pes, tako tisti, ki ga ljudje dobijo za različne namene, najpogosteje v vlogi varnostnika, kot tudi tisti, ki jih imamo v stanovanju, enake potrebe po gibanju, svobodi, vohanju, družbi in ljubezni. »Čas je, da stopimo korak naprej in se zavemo, da bodo verige prej ali slej morale postati preteklost,« pozivajo v Zavodu Muri.
Po neuradnih podatkih naj bi bilo v Sloveniji okoli deset tisoč psov, ki so nenehno priklenjeni na verigo ali zaprti v premajhne pesjake. Pozimi nekateri zmrznejo, poleti jih veliko umre zaradi vročinskega udara, so ranljivi za druge živali in ljudi, saj se ne morejo umakniti, so pred sprejetjem zakonskih sprememb med drugim svarili zaščitniki živali. Poudarjali so tudi, da so psi na verigi agresivnejši in bolj zaščitniški do svojega teritorija, da se jim veriga lahko ovije ali zaplete okoli drugih predmetov, največkrat tudi nimajo ustrezne nege in oskrbe. Tistim, ki potrebujejo psa čuvaja, so zato svetovali, naj si raje omislijo elektronski alarmni sistem.
