Nazadnje je vlado bolj pozitivno kot negativno javnost ocenjevala julija 2020, ko je podpora vladi Janeza Janše dosegla vrhunec, nato pa se je iz meseca v mesec krepilo kritično ocenjevanje vlade, ki je nato izgubila volitve. Novo levosredinsko vlado, ki jo vodi Robert Golob, kot uspešno ocenjuje 37,5 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa 17,2 odstotka. Za prvo oceno vlade, ki je začela delati s prvim dnem junija, je to dokaj spodbuden začetek. Zanimivo pa je, da je kar 45,4 odstotka sodelujočih v raziskavi Vox populi na vprašanje, kako ocenjujejo delo vlade, kot uspešno ali neuspešno, odvrnilo, da ne vedo. Tako visok odstotek neopredeljenih smo izmerili oktobra 2018, ko je nastopila takratna vlada koalicije petih strank (LMŠ, SMC, SD, SAB, DeSUS) s podporo Levice oziroma vlada Marjana Šarca. Sprva prevladujoča negativna ocena se je po mesecu dni opazovanja obrnila v pozitivno in takšno podporo je takratna vlada uživala ves čas do Šarčevega odstopa.

Svoboda še vedno evforično

Stranka Gibanje Svoboda še naprej uživa izjemno visoko podporo, saj jih med opredeljenimi volilci dobrih 40 odstotkov navaja, da bi na volitvah, če bi te potekale minulo nedeljo, obkrožilo ravno to stranko. V majskem Vox populi je bilo takšnih dobrih 44 odstotkov, kar lahko pojasnimo s povolilno evforijo, ko želijo vsi biti del zmagovalne ekipe, z meseci po volitvah pa se navdušenje začenja umirjati. So pa v Gibanju Svoboda ter v LMŠ in SAB poskrbeli, da bo javnost še kar nekaj časa pozorna na sredinsko liberalno politično druščino, ki se povezuje, jeseni pa napoveduje velik združitveni kongres. Ker imamo v Sloveniji še dva pomembna politična volilna dogodka (predsedniške in lokalne volitve), se zdi, da gre taboru Roberta Goloba za zdaj vse na roko.

V tokratni anketi stranki SAB in LMŠ še vedno nastopata kot samostojni politični entiteti, ker se združitveni postopek s stranko Gibanje Svoboda formalnopravno še ni končal. Ob naslednji raziskavi javnega mnenja takšna volilna izbira ne bo več mogoča, če pa bo kljub temu kateri od anketirancev navedel ti dve stranki kot volilno izbiro, ga bodo opozorili, da se je stranka združila z Gibanjem Svoboda, in dodatno vprašali, ali naj anketar njegovo strankarsko preferenco pripiše tej stranki.

SDS z rastjo

V primerjavi z minulim mesecem se je nekoliko okrepila podpora veliki poraženki aprilskih volitev, to je SDS, ki bi med opredeljenimi volilci tokrat osvojila slabih 27 odstotkov, kar je nekaj manj kot štiri odstotne točke več kot v majskem Vox populi, kar bi lahko pomenilo, da je povolilni šok med simpatizerji te stranke popustil, sporočila, ki jih daje od sebe vodstvo stranke SDS, da na vrhu ne bo nobenih sprememb, torej da položaj Janeza Janše ni vprašljiv, pa očitno daje rezultate – SDS torej utrjuje svoj položaj med zvestimi volilci. Podobnemu razpletu sledimo tudi pri krščanskih demokratih, ki junija dosegajo nekaj več kot osemodstotno podporo med opredeljenimi volilci, kar je več kot maja, ko so dobili 6,7-odstotno podporo. Skoraj odsotno točko višjo podporo so dobili tudi v Levici (7,2 odstotka), kar po slabem mesecu dni od vstopa v vlado pomeni, da jim to v tej fazi ni škodovalo, kvečjemu koristilo. Glede na mesec pred tem so nekoliko izgubili Socialni demokrati, ki so tokrat zabeležili skorajda identično podporo kot v Levici, torej dobrih sedem odstotkov med opredeljenimi volilci.

Druge stranke se glede na junijski Vox populi ne bi uvrstile v državni zbor. Zato bomo v Dnevniku odslej strankarske preference grafično prikazovali tako, da bodo v tabeli navedene vse parlamentarne stranke in tiste, ki bodo v anketi dosegle ali presegle triodstotni prag. Stranke, ki ne bodo dosegle anketnega praga, bodo prikazane pod drugo. LMŠ je tako še zadnjič prikazana kot samostojna stranka, ker je junija 2022 osvojila v Vox populi 3-odstotno podporo, v prihodnje pa bo postala del stranke Gibanje Svoboda.

Priporočamo