Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma Šutarjev zakon posega tudi v določilo zakona o kazenskem postopku, ki trenutno zelo jasno določa, da »sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza«.
Pisci zakona so na predlog vrhovnega tožilstva in sodišča obstoječi dikciji dodali še izjemo, ki bi presojanje (ne)zakonitosti dokazov precej razrahljala: »Razen, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora osem ali več let in bi bilo to glede na naravo in težo kršitve nesorazmerno glede na ustavnopravno varovano dobrino, v katero je bilo poseženo s kaznivim dejanjem.« Pri vseh hujših kaznivih dejanjih bi tako sodišča lahko tehtala, ali bi bila popolna izključitev nekega nezakonitega dokaza nesorazmerna glede na javni interes pregona. V javnem interesu je namreč, da so storilci najhujših kaznivih dejanj obsojeni in kaznovani. S tem bi radi dosegli bolj uravnoteženo presojo med pravicami obdolženca in zaščito drugih ustavno varovanih pravic.
Kje bo meja nezakonitosti?
Na pravosodnem ministrstvu so prepričani, da se je v Sloveniji uveljavila radikalna teorija glede izločanja dokazov in da imajo marsikje v tujini ohlapnejša pravila. V svoji obrazložitvi se hkrati sklicujejo tudi na stališče slovenskega ustavnega sodišča, ki je že leta 2004 (sicer v pravdni in ne kazenski zadevi) zavzelo stališče, »da je dokaz, pridobljen s posegom oziroma kršitvijo v pravico do zasebnosti, pod določenimi pogoji lahko dopusten dokaz, če za izvedbo tako pridobljenega dokaza obstajajo posebej utemeljene okoliščine«. V praksi naj bi šlo predvsem za primere, ko denimo žena skrivaj posname grožnje nasilnega moža, seveda pa dobi vprašanje zakonitosti dokazov povsem drugo dimenzijo, če do dokazov na nedovoljen način ne pride oškodovanec sam, temveč policija oziroma kakšen drug državni aparat.
»Samo upam, da ta sprememba ne bo sprejeta. Je pa res, da tožilstvo verjetno upa drugače. Zdi se mi, da je sprememba zapisana tako nedoločno, da bodo možne zlorabe. Tako nedoločnih določb v zakonu o kazenskem postopku ne sme biti,« o napovedani spremembi razmišlja odvetnik Miha Kozinc, ki je prepričan, da bodo zagovorniki in tožilci zelo različno tolmačili, v katerih primerih bi lahko sporni dokazi ostali v spisu, do jasno izoblikovane sodne prakse pa bodo minila leta.
Da gre za predvsem dolgoletno željo oziroma mokre sanje tožilstva, pa meni odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki se mu zdi predlagana sprememba tudi očiten podtaknjenec v zakonu, saj niti ne naslavlja problematike, ki naj bi ji bil namenjen Šutarjev zakon. Ob tem se sprašuje, kako bodo posamezni sodniki vrednotili lestvico pravic, ki bi lahko predstavljale izjeme. »Ali lahko potem policisti pri najhujših kaznivih dejanjih, kot je denimo umor ali pa terorizem, tudi pretepajo ljudi, da izsilijo od njih priznanje?« se sprašuje Kovačič Mlinar, ki meni, da bi se lahko ta izjema v praksi odražala prav pri izsiljenih priznanjih, nezakonitih hišnih preiskavah in prisluškovanju.
Stalnica na sojenjih organiziranemu kriminalu
Presojanje zakonitosti dokazov je stalnica predvsem v primerih, ko policisti do njih pridejo s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov. Tako se glede vprašanja zakonitosti vrtijo skoraj vsa sojenja s področja organiziranega kriminala. Na odmevnem sojenju v zadevi Balkanski bojevnik je sodišče ogromno časa in energije namenilo presojanju zakonitosti dokazov. V prvem sojenju je sodišče praktično vse ključne dokaze izločilo, v ponovljenem sojenju pa so dokazi ostali v spisu in člani kriminalne združbe so bili obsojeni na dolgoletne zaporne kazni. Toda vrhovno sodišče je nazadnje sklenilo, da je slovenska policija nezakonito prišla do telefonske številke prvoobtoženega Dragana Tošića in obsodbo razveljavilo. Večina obtoženih je nato s tožilstvom dosegla dogovor. Krivdo so priznali, v zameno pa jim je tožilstvo ponudilo nižje kazni, ki so jih do takrat tako in tako že odsedeli.
Na sojenju domnevnim članom slovenske celice kavaškega klana bo sodišče prav tako moralo sprejeti odločitev, ali komunikacija obtožencev prek aplikacije sky ecc, ki so jo prestregli francoski varnostni organi, lahko ostane v sodnem spisu, tudi na predobravnavnem naroku zaradi mafijske likvidacije Satka Zovka pa obramba zatrjuje, da so policisti nezakonito sledili Jaki Bergantu, prek katerega so nazadnje prišli do domnevnega naročnika umora Dina Muzaferovića.
Izločitev prisluhov je očitkov razbremenila ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadevi Farmacevtka, vendar pa je takrat šlo za napako tožilstva, ki je že med predkazenskim postopkom zamudilo dvoletni rok, v katerem bi se morali na tožilstvu odločiti, kaj storiti z izsledki prisluhov.
