Poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o zdravljenju in odkrivanju raka v Sloveniji izpostavlja zlasti svetle plati tukajšnjega javnega zdravstva. Onkološko zdravstveno varstvo je dostopno več kot 99 odstotkom prebivalstva in ga v celoti krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so poudarili, preživetje bolnikov z rakom pa se stalno zvišuje.
Hitro uvajanje novih zdravil
Dostop do zdravil za zdravljenje raka je dober, ocenjujejo v OECD. Vsa zdravila so na voljo prek sheme obveznega zdravstvenega zavarovanja, navajajo, bolnikom pa so povrnjeni tudi stroški čezmejnega zdravljenja, kot je protonska terapija. Nova zdravila v Sloveniji uvajajo hitreje, kot se to zgodi v povprečju držav EU, še ugotavljajo. V Sloveniji so ljudem, ki jim je bila postavljena diagnoza raka, na voljo tudi številni programi podporne oskrbe, je še poudarilo poročilo OECD. Pohvalili so tudi uvajanje zgodnje celostne rehabilitacije bolnic z rakom dojke v redno klinično prakso. Večdisciplinarna celostna obravnava bolnikov z rakom je standard kakovosti v Sloveniji, opažajo pri OECD.
Bolnikom dostop do diagnostike in specialistične obravnave rakavih bolezni omogoča sistem napotitev prek družinskih zdravnikov, ugotavljajo v OECD, kjer naštevajo tudi dosedanje dobre rezultate presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka. Sum na raka spada v kategorijo napotitev z oznako »zelo hitro«, pri katerih je treba zdravstveno obravnavo zagotoviti v dveh tednih, so še spomnili.
V svojih ugotovitvah sicer ne omenijo, da so dopustne čakalne dobe v Sloveniji marsikje kronično prekoračene. So pa v OECD izpostavili nekatere druge šibkosti javnega zdravstvenega sistema, ki vplivajo na bolnike z rakom. Specialistov onkologije še vedno primanjkuje, so povzeli, število postelj za specializirano paliativno oskrbo pa je majhno. Na primarni ravni osnovno paliativno oskrbo, ki blaži težave obolelih, sicer zagotavljajo, a je njeno izvajanje po opažanju OECD prav tako omejeno zaradi pomanjkanja osebja.
Ocenjeni stopnji pojavnosti raka in umrljivosti zaradi teh obolenj sta v Sloveniji še vedno višji od povprečja EU, večji kot v povprečju je tudi napovedani vpliv raka na pričakovano življenjsko dobo v Sloveniji. Glede na modele, pripravljene v okviru strateškega načrtovanja javnega zdravja OECD, naj bi se med letoma 2023 in 2050 pričakovana življenjska doba v Sloveniji zaradi raka zmanjšala za 2,1 leta v primerjavi s scenarijem brez raka. Povprečje EU je pri tem 1,9 leta.
Vrzeli pri rehabilitaciji
Slovenija je v marsikaterem oziru resnično ob boku zahodnih članic Evropske unije, pritrjuje Kristina Modic, predsednica združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko net in izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L. »So pa tudi vrzeli. Največji izziv je dostop do celostne rehabilitacije za vse bolnike v okviru zdravstvenega sistema,« je izpostavila. Za nekatere med njimi je takšna rehabilitacija sicer že mogoča, v druženju L&L jo tako izvajajo za bolnike s krvnim rakom. Ni pa za zdaj urejena sistemsko, je spomnila sogovornica.
Ko bolnik že dobi diagnozo, stvari stečejo, še opaža, a je v nekaterih primerih predolga pot do diagnoze. Dolge čakalne dobe so na primer v dermatologiji pri diagnozi kožnega raka. Pri eni od oblik krvnega raka pa bolniki ob bolečinah v križu potujejo od specialista do specialista, preden pridejo k pravemu. »Mnogokrat mora bolnik, če želi pospešiti diagnostični postopek, na samoplačniški pregled,« je opozorila Kristina Modic. To lahko pomembno vpliva tudi na izide zdravljenja bolnikov z rakom, je poudarila. Spomnimo, da je na potrebo po skrajševanju čakalnih dob na vseh ravneh zdravstva opozorilo tudi zadnje poročilo o varstvu pacientovih pravic v Sloveniji.
