V času deklarativnih prizadevanj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je svet pokuril rekordne količine premoga – najbolj umazanega energenta. Slovenski prispevek k povečanemu povpraševanju po premogu je neznaten, pa vendar obstaja, saj je tudi naša država v času krize začela kopičiti zaloge uvoženega premoga na velenjski deponiji.
Svetovno povpraševanje po premogu je med letošnjo energetsko krizo doseglo najvišjo raven vseh časov, razkriva novo poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA). Čeprav je svet v letošnjem letu porabil le navidez neznatnih 1,2 odstotka več premoga kot lani, je bilo to dovolj, da smo prebili mejo osem milijard ton pokurjenega premoga, kar je več kot kadar koli v zgodovini človeštva. Neslavni rekord dosegamo leto po podnebni konferenci Združenih narodov v Glasgowu, kjer so se članice dogovorile o postopnem zmanjševanju porabe premoga. Poročilo IEA, ironično, tako prihaja v času vse glasnejših deklarativnih zavez k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam. Premog je namreč največji posamični vir emisij ogljikovega dioksida in prispeva približno 40 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, ki jih povzročajo fosilna goriva.
Slovenski prispevek k temu povečanemu povpraševanju je sicer neznaten, a vendar obstaja. Zaradi naravnih nesreč in tehničnih težav v Premogovniku Velenje je izkop domačega lignita na pragu letošnje zime upadel, zato tudi Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) poldrugi mesec ni obratovala. V premogovniku ta čas ne nakopljejo več kot 4500 ton lignita na dan, medtem ko bi v TEŠ 6 potrebovali od 8000 do 10.000 ton vsak dan, če bi blok deloval s polno močjo. Ker pa elektriko iz termoelektrarne še posebno v času krize potrebujemo, so se v Premogovniku Velenje odločili za uvoz premoga. Prav to je slovenski prispevek k povečanemu povpraševanju po premogu na svetovnih trgih – v času rekordnih cen tega energenta.
Kopičijo premog – na zalogo
Kot smo razkrili v Dnevniku, je finančno obubožani Premogovnik Velenje v začetku novembra podpisal pogodbi za dobavo indonezijskega premoga, obe s podjetjem Petraco Oil Company, registriranim v švicarskem Luganu. Njuna skupna vrednost znaša slabih 50 milijonov evrov in ne vključuje stroškov prevoza. Ti znašajo dodatnih 9,2 milijona evrov. Koliko premoga bodo za ta denar dobili, v družbi niso razkrili, po naših neuradnih informacijah pa gre za približno 400.000 ton. Ne čas nakupa in ne določene količine niso ugodne, saj so, kot razkrivamo, nabavili več, kot bi lahko v TEŠ sežgali v letu dni.
Sodeč po okoljevarstvenem dovoljenju, ki ga je izdalo okoljsko ministrstvo, lahko v TEŠ poleg velenjskega lignita sežgejo še največ 12,4 odstotka uvoženega premoga. Količine uvoženega premoga za sežig so torej nujno pogojene s količinami domačega lignita. Izkop v Premogovniku Velenje po naših neuradnih informacijah letos ne bo presegel 2,3 milijona ton. Tako lahko izračunamo, da bi lahko v TEŠ sosežgali – čez palec – največ 285.000 ton uvoženega premoga v vsem letu. Ocena ni točna, saj se sosežig in vrednosti premoga ne vrednotijo v tonah, temveč v gigadžulih, pri čemer je energijska vrednost indonezijskega premoga vsaj za polovico višja od energijske vrednosti velenjskega lignita. Nedvomno pa bodo večje količine uvoženega premoga neporabljene dlje časa stale na deponiji. S tem se bo kalorična vrednost premoga nižala. Premogovnik Velenje tako ni le kupil premoga v času, ko je bila njegova vrednost na svetovnih trgih rekordno visoka, pač pa ga je kupil tudi bistveno preveč glede na potrebe in zmogljivosti termoelektrarne. Premog bo na deponiji, kot rečeno, svojo vrednost celo izgubljal. Po grobih ocenah premog v letu dni izgubi deset odstotkov kalorične vrednosti. Z drugimi besedami: cena uvoženega premoga bo prihodnje leto za desetino višja.
Bolje bo šele leta 2025
Hkrati na velenjski deponiji ležijo še testne količine balkanskega premoga, so povedali v premogovniku. Minuli teden je bilo na deponiji približno 9000 ton premoga iz Kamengrada in 6000 ton premoga iz Banovićev. Tudi ta premog je tam že vsaj dva meseca, saj jim ga ni uspelo porabiti zaradi zadnje zaustavitve bloka 6, so povedali v premogovniku. Predvidevajo, da ga bodo porabili še decembra. »V decembru se bo poleg velenjskega lignita mešal v prvi fazi en energent, v drugi fazi pa dva. Koliko premoga se bo porabilo, je odvisno od potreb po električni in toplotni energiji, tržnih razmer ter sistemskih storitev, čemur se bo dnevno prilagajala tudi proizvodnja v bloku 6,« so sporočili iz velenjskega premogovnika.
IEA medtem napoveduje, da bo svetovna poraba premoga v naslednjih letih kljub zavezam iz pariškega sporazuma ostala na podobni ravni vsaj do leta 2025, takrat pa naj bi se zmanjšala za slabo tretjino v primerjavi z letošnjim letom. Tedaj naj bi bila namreč v sistem vključena omembe vredna količina obnovljivih virov energije. »Povpraševanje po premogu bo letos verjetno doseglo najvišjo vrednost vseh časov, kar bo povečalo svetovne emisije. Dober obet pomeni dejstvo, da energetska kriza pospešuje gradnjo obnovljivih virov energije, ki bodo v prihodnjih letih zmanjšali povpraševanje po premogu,« je ob tem dejal Keisuke Sadamori, direktor IEA za energetske trge in varnost.
