Mukotrpna stavka upravnih enot se je končala sredi prejšnjega leta s stavkovnim sporazumom. Med osrednjimi zahtevami sta bili poleg zvišanja plač, kar se je uresničilo s sprejetjem novega plačnega sistema, tudi optimizacija delovnih procesov in razbremenitev dela. Strank in postopkov, ki jih opravljajo na upravnih enotah, je iz leto v leto več. Po drugi strani pa je na upravnih enotah čedalje manj kadra oziroma njihovo število stagnira.
Kot smo že poročali, so se na Upravni enoti (UE) Ljubljana v zadnjega pol leta zaostanki izrazito zmanjšali, novi načelnik Marko Grujičić pa nam je zagotovil, da uspešno rešujejo tekoče zadeve, kar je bilo še lani nepredstavljivo. »Število nerešenih zadev skušamo zmanjšati s posebno ekipo sodelavcev za reševanje starejših zadev in prerazporeditvijo zadev na preostale notranje organizacijske enote, ki jih rešujejo v okviru nadurnega dela,« so nam sporočili iz UE Ljubljana. Zaostanke krčijo tudi ob sobotah. »Ob optimizaciji delovnih procesov na UE Ljubljana sta bili uvedeni boljša koordinacija in medsebojna pomoč med različnimi notranjimi organizacijskimi enotami, prav tako se redno izvajajo motivacijski sestanki z zaposlenimi,« so še sporočili. Na uredništvu smo preverili, kakšne so dobrega pol leta po stavki razmere na upravnih enotah in kako so tam v zadnjih mesecih »optimizirali« delovne procese.
Kot pomemben korak za optimizacijo dela so na ljubljanski upravni enoti med drugim navedli okrepitev elektronskega poslovanja za postopke, pri katerih osebna navzočnost ni nujna, v zadnjem obdobju pa zaznavajo tudi manjše število vlog za izdajo osebnih dokumentov. »Ne vem, ali so se pohitrili postopki, morda ti sprotni na okencih. Ko gre za nerešene zadeve, je teh v Ljubljani še vedno več tisoč. Zaostanki so predvsem pri gradbenih zadevah, ki trajajo toliko časa, da se zaradi nenehnih rasti cen gradbenih materialov investitorjem prav vse podraži, preden pridobijo vse dokumente oziroma popolna gradbena dovoljenja. Zaradi tega nastaja gospodarska škoda,« je do ocen o umirjanju razmer zadržan Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije.
Obremenitev drugih enot
Čeprav je med ukrepi, ki jih je lani pripravilo ministrstvo za javno upravo, tudi možnost, da obremenjene upravne enote zaprosijo za prenos nerešenih zadev na manj obremenjene enote, pa največja in najbolj obremenjena ljubljanska upravna enota tega ni storila, so nam zagotovili. Lani sprejeti interventni zakon o ukrepih za optimizacijo nekaterih postopkov na upravnih enotah je za vrsto zadev odpravil krajevno pristojnost. Takrat je bil zakon razumljen kot ukrep za razbremenitev mariborske in ljubljanske upravne enote, ki sta največji in najbolj obremenjeni.
Ministrstvo za javno upravo je uporabnikom tudi za čas stavke svetovalo, naj zadeve, ki niso povezane z območjem, ki ga pokriva ljubljanska enota, raje uredijo drugje. Načelniki nekaterih upravnih enot v okolici prestolnice so nam sporočili, da so lani zaznali povečan obisk uporabnikov iz krajev zunaj njihovega območja. »Lani se je na UE Ribnica izkazal povečan obisk prebivalcev iz sosednjih občin (Ljubljana, Grosuplje, Škofljica, Ig …). Pri nas so navsezadnje svoje zadeve urejali tudi obiskovalci z Jesenic, iz Pirana, Maribora ... Tako je mogoče urejati tiste postopke, pri katerih ni krajevne pristojnosti. Tovrstni obiskovalci so lani predstavljali skoraj tretjino vseh obiskov na naši upravni enoti,« je sporočil Kristjan Košir, načelnik ribniške upravne enote.
Urška Kališnik Repnik, načelnica domžalske upravne enote, je prav tako potrdila, da zaznavajo povečano število uporabnikov z območij drugih upravnih enot. »Z uveljavitvijo zakona o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, ki je med drugim odpravil krajevno pristojnost pri izdaji dovoljenj za prebivanje tujcem in prijavi prebivališča, se je število uporabnikov, ki prihajajo iz krajev zunaj teritorija naše upravne enote, še dodatno povečalo,« je sporočila načelnica. Pri tem je pojasnila, da je po njeni oceni omenjeni zakon dodatno povečal obremenitev in obseg dela na njeni upravni enoti.
Tudi na UE Grosuplje je odprava krajevne pristojnosti prinesla dodatne obremenitve, predvsem zaradi uporabnikov iz Ljubljane. »Sprejeti ukrepi za optimizacijo delovnih procesov na upravnih enotah se na naši kažejo v povečanem obsegu dela, za zajetno število strank pa vsekakor pomeni boljšo in hitrejšo dostopnost do storitev, ki jih izvajamo upravne enote, kar je bil tudi namen sprejetih ukrepov,« je pojasnil načelnik Bojan Banfi.
Kadrovska stagnacija
»Razmere na upravnih enotah se urejajo in tudi izboljšujejo. Z začetkom implementacije prenovljenega plačnega sistema so se začele izboljševati razmere zaposlenih na področju plač,« so sporočili iz ministrstva za javno upravo. Kadrovska kriza, ki je bila eden izmed osrednjih povodov za stavko, sicer še ni odpravljena. Se je pa vsaj za zdaj zaustavilo krčenje števila uslužbencev. Na ministrstvu za javno upravo so navedli, da je bilo januarja lani na upravnih enotah 2376 uslužbencev, letos pa 16 manj. »Zmanjšanje skupnega števila javnih uslužbencev na vseh upravnih enotah v letih 2023 in 2024 je posledica večjega števila upokojitev, saj so bili pogoji za upokojitev v letu 2024 ugodnejši kot v letu 2025,« so sporočili iz ministrstva.
V Ljubljani so lansko leto začeli z 284 uradniki, letošnje pa z 288. Razpisali so 33 delovnih mest, kar je več kot deset odstotkov celotne delovne sile, od tega jim je uspelo dobiti 18 zaposlenih, predvsem z nižjo izobrazbo. Sindikalist Frančišek Verk pri tem opozarja, da stagnacija kadrov – torej da se upokojuje približno enako število ljudi, kot se jih zaposluje – še vedno bremeni zmogljivosti, saj novi zaposleni potrebujejo uvajanje. Pri tem opozarja, da bi višje plače privabile več izobraženega kadra in zadržale preostale.
