Lanskoletna obljuba predsednika vlade Roberta Goloba sodnikom o hepiendu v obliki 600 evrov bruto višjega mesečnega dodatka ima daljnosežne politične posledice. Zaradi stavke sodnikov, ki zaradi neurejenih plač med drugim grozijo z bojkotom sodelovanja v volilnih organih, bo novoimenovani direktor službe državne volilne komisije Igor Zorčič pri projektu evropskih volitev pred zelo velikim izzivom. Medtem ko sodniki z napovedjo bojkota evropskih volitev pritiskajo na izvršno oblast, da naj uresniči odločbo ustavnega sodišča oziroma primerno uredi sodniške plače, na DVK opozarjajo, da so postali talci neurejenega plačnega položaja sodnikov, tajnikov in njihovih namestnikov, »ki skušajo svoje zahteve žal uveljavljati na plečih volitev in volilcev«.
Odstopov za zdaj še ni bilo
»Morebitni bojkot volilnih opravil s strani sodnikov bi zagotovo pomenil težavo z vidika izvedbe volitev, saj bi v tem primeru ostali brez predsednikov okrajnih volilnih komisij ter predsednikov in namestnikov predsednikov volilnih komisij volilnih enot oziroma bi morali objaviti javni poziv za imenovanje novih sodnikov za ta mesta,« opozarjajo v državni volilni komisiji. Dodajajo, da doslej sicer še niso prejeli nobenega odstopa sodnikov z mest predsednikov volilnih komisij.
V delo volilnih komisij je vključenih 156 sodnikov. Velika večina se torkovega strokovnega posveta DVK ni udeležila. Iz sodniških vrst je sicer poleg predsednika DVK in njegove namestnice imenovanih 20 predsednikov volilnih komisij volilnih enot in njihovih namestnikov, 88 predsednikov okrajnih volilnih komisij in 46 njihovih namestnikov. Okrajne volilne komisije določajo volišča in sedeže volišč, imenujejo volilne odbore ter ugotavljajo izid glasovanja v volilnem okraju. Volilne komisije volilnih enot pa skrbijo za zakonitost volitev poslancev, ki se volijo v volilnih enotah, preverjajo skladnost kandidatur z zakonodajo in ugotavljajo izide glasovanja v volilnih enotah.
Izvedba volitev ne sme
biti pogajalska točka
Tako predsednik DVK Peter Golob kot tudi novoimenovani direktor podpirata sodnike v prizadevanjih za uresničitev odločbe ustavnega sodišča, vendar pri tem opozarjata, da njihove zahteve ne smejo biti pogojevane z izvedbo volitev in uresničevanjem volilne pravice. »Tega ne razumem, saj so volitve ločene od opravljanja sodniške službe. Sodniki kot predsedniki volilnih komisij dajejo večjo legitimnost izvedbi volitev. Zato se čudim njihovi napovedi, da bodo ogrozili uresničevanje volilne pravice, ki je ena temeljnih človekovih pravic. Stavkovnih zahtev, ki jih sam sicer podpiram, ni mogoče utemeljevati na račun volilne pravice in volitev,« situacijo komentira Zorčič.
Državna volilna komisija je ob tem prejšnji teden prejela odstopne izjave 29 tajnikov in namestnikov tajnikov dveh volilnih komisij volilnih enot in 14 okrajnih volilnih komisij, ki delujejo pod okriljem Upravne enote Ljubljana. V zahtevah za razrešitev niso navedli razlogov za svojo odločitev, a naj bi bil po informacijah volilne komisije verjeten razlog za odstope preobremenjenost zaposlenih na upravni enoti z nalogami, ki jih opravljajo kot javni uslužbenci. Načelnici UE Ljubljana Andreji Erjavec je DVK že poslala poziv za posredovanje novih predlogov za imenovanje tajnikov volilnih komisij in njihovih namestnikov.
Manjka še dobrih 920.000 evrov
Poleg kadrovske je negotova tudi finančna situacija DVK, ki je pristojne institucije že večkrat opozorila, da sredstva, zagotovljena v proračunu, niso zadostna. »Po sprejeti spremembi proračuna za leto 2024, kjer je bilo državni volilni komisiji z amandmajem dodeljenih dodatnih 550.000 evrov, nam primanjkuje še več kot 920.000 evrov. Predvidena ocena sredstev za delovanje DVK za letošnje leto je 6,4 milijona evrov, trenutno zagotovljenih sredstev pa je slabih 5,5 milijona evrov. S temi sredstvi ne bo mogoče pokriti stroškov tekočega poslovanja državne volilne komisije in izvedbe volitev poslancev iz Slovenije v evropski parlament.«
Zorčič se bo sicer predvidoma na začetku februarja, ko bo tudi nastopil mandat, sestal s predsednico republike Natašo Pirc Musar, ki razpiše volitve poslancev. Na sestanku naj bi se pogovorili tudi o možnih datumih za razpis evropskih volitev. Glasovanje na evropskih volitvah bo 9. junija, volitve pa bodo razpisane najbolj zgodaj 135 dni pred dnevom glasovanja in najpozneje 75 dni pred glasovanjem. Glede na roke za izvedbo volitev v evropski parlament v letu 2019 je mogoče predvidevati, da bi se volilna opravila tokrat lahko začela v prvi polovici marca.
