Upravno sodišče je izdalo sodbo v drugem primeru nezakonitega izgona prosilca za azil iz Slovenija na Hrvaško leta 2019. Ime prosilca, državljana Sirije, zaradi zaščite podatkov hranimo v uredništvu.
Tričlanski sodni senat je razsodil, da mu je policija preprečila vložitev prošnje za azil in ga v skupini migrantov, ki jih ni individualno obravnavala, nezakonito izgnala na Hrvaško. Hrvaška policija prosilca za azil in njegovih tovarišev prav tako ni ustrezno obravnavala, ampak jih je nemudoma izgnala v Bosno in Hercegovino, kjer so med drugim trpeli lakoto in pomanjkanje. Z izgonom (angl. pushback) je slovenska policija v odnosu do tujca neposredno in posredno ravnala nečloveško in kršila njegovo pravico do sodnega varstva ter pravico do izjave. Republika Slovenija je bila tako že drugič na domačem sodišču obsojena zaradi kršitve ustavnih in mednarodno priznanih človekovih pravic, Listine EU o temeljnih pravicah ter splošnih načel prava Evropske unije. Prvi odmeven primer te vrste je na sodiščih potekal v letih 2020 in 2021, ko je bila Slovenija obsojena zaradi nezakonitega izgona prosilca za azil iz Kameruna, ki se je prav tako zgodil leta 2019. Kamerunski primer je bil leta 2021 že pravnomočno zaključen na vrhovnem sodišču, trenutno pa potekajo postopki za izplačilo odškodnine.
Letošnja sodba, za razliko od »kamerunske«, še ni pravnomočna. Možno je, da se bo ministrstvo za notranje zadeve nanjo še pritožilo. Glede na pravnomočnost prve sodbe pa ni verjetno, da bi ministrstvo lahko s pritožbo uspelo, saj so bile okoliščine obeh izgonov v bistvenih elementih zelo podobne. V argumentaciji aktualne sodbe so se sodniki močno oprli na prejšnjo sodbo.
Iz podatkov v sodbah je mogoče sklepati, da je slovenska policija pravice azilantov grobo kršila več let. Kot smo novinarji dokazali v več člankih, objavljenih v Dnevniku in drugih slovenskih medijih, je tajna navodila, kako naj ravnajo policisti na meji, izdalo vodstvo policije že leta 2018, v času vlade Mira Cerarja. Nezakonita praksa se je še bolj razmahnila v kasnejšem obdobju, ko sta vlado vodila Marjan Šarec in Janez Janša. V letih 2018 do 2022 je tako slovenska policija nezakonito izgnala skoraj 20.000 prosilcev za azil. Med letoma 2018 in 2020 je ministrstvo za notranje zadeve vodil aktualni minister Boštjan Poklukar, generalna direktorica policije pa je bila sedanja svetovalka predsednice republike Tatjana Bobnar.
Ponavljanje humanitarne krize
Na ministrstvu za notranje zadeve so povedali, da policija sodbo še proučuje. Z generalne policijske uprave
pa so sporočili, da slovenske policistke in policisti delo opravljajo zakonito in strokovno, upoštevaje človekove pravice.
Tatjana Bobnar je ob seznanitvi s sodbo povedala, da kot generalna direktorica policije ni bila seznanjena s »posameznimi, konkretnimi postopki policistov pri obravnavi migrantov«. »Prav tako mi je strokovna služba večkrat zagotovila, da policisti v postopkih na meji dosledno spoštujejo človekove pravice in da svoja pooblastila izvajajo strokovno in zakonito,« je sporočila. Z navedbami o kršitvah človekovih pravic migrantov se je, kot zatrjuje, seznanila šele pozneje, ko ni bila več generalna direktorica. Posledično je kot kasnejša ministrica za notranje zadeve – tudi na podlagi priporočil varuha človekovih pravic – policiji podala usmeritve »za dokumentiranje vseh okoliščin policijskih postopkov, ugotavljanje individualne ranljivosti ljudi ter pravočasno obravnavo in dosledno spoštovanje človekovih pravic«.
V Ambasadi Rog, ki skrbi za pravice migrantov in beguncev, pravijo, da »danes z velikim časovnim zamikom prihajajo sodbe, ki pa ne morejo več popraviti škode; lahko le potrdijo, da je država ravnala narobe«. »V letu 2023 pa smo žal priča srhljivo podobnemu procesu – isti minister (Boštjan Poklukar, op. p.) vztrajno pošilja prosilce za azil na Hrvaško v okviru 'dublinskih postopkov', ob tem pa ignorira nova poročila o kršitvah v azilnih postopkih na Hrvaškem. In znova imamo vlado, ki raje čaka, da se bo število žrtev nakopičilo, preden bo pripravljena prisluhniti opozorilom in ravnati humano,« so sporočili. Letos v začetku poletja je zaradi poseganja v pravice prosilcev za azil 13 nevladnih organizacij ministra Poklukarja pozvalo k odstopu. Minister je poziv zavrnil.
