Poslanci so v ekspresnem postopku sprejemanja zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma pogovorno imenovanega Šutarjevega zakona z amandmaji spremenili praktično vse člene predloga zakona, iz njega pa črtali tudi določbo, ki bi sodiščem omogočala, da bi v primeru hujših kaznivih dejanj sodbe oprla tudi na nezakonito pridobljene dokaze.
Kljub temu bo Šutarjev zakon, ki ga je v imenu večje varnosti podprlo 59 poslancev, le štirje pa so glasovali proti, posegel v nekatere pravice, denimo nedotakljivost stanovanja. Tudi po končni različici bodo policisti lahko brez sodne odredbe vstopili v stanovanja, druge prostore ali vozila, če bo to nujno potrebno za takojšnji zaseg strelnega orožja in bo obstajala verjetnost, da je tam skrito strelno orožje, ki je bilo uporabljeno neposredno pred tem in s katerim je bila ogrožena varnost ljudi.
Zakon poudarja, da bo šlo za pregled (in ne preiskavo) stanovanja, v okviru katerega pa bodo policisti lahko pregledali tudi pohištvo in predmete v njem. Če lastnik stanovanja ne bo sodeloval s policijo, bodo lahko vanj tudi vdrli. Ker gre po vsebini kljub vsemu za hišno preiskavo brez odredbe, je do sprejete rešitve še vedno močno skeptičen strokovnjak za kazensko pravo in ljubljanski odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, saj je »verjetnost«, ki bo dovolj za vstop policistov v stanovanje, dopuščala tudi zlorabe. Prav zlorabe državnega aparata pa so vedno bolj nevarne kot zlorabe, ki jih zagrešijo posamezniki, opozarja Kovačič Mlinar.
Kaznivi dejanji, ki bosta hkrati prekrška
Šutarjev zakon daje dodatna pooblastila policistom tudi na varnostno tveganih območjih, ki jih bodo primarno razglasili direktorji posameznih policijskih uprav oziroma generalni direktor policije, če bo nevarno območje segalo prek meja posamezne uprave. Na tem prostoru bodo policisti lahko slikovno in tudi glasovno snemali ljudi, izvajali varnostne akcije (gre za racije, v katerih bodo policisti okrepljeno, načrtovano, usklajeno in ciljno usmerjeno izvajali svoje naloge) ter uporabljali sisteme za avtomatizirano preverjanje registrskih tablic vozil, katerih uporabo je pred leti zaustavilo ustavno sodišče; takrat je sicer šlo za širšo uporabo tovrstnih sistemov. Za razliko od prvotnega predloga Šutarjevega zakona bo moral uporabo videonadzora in avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic potrditi preiskovalni sodnik. Policija ga bo z odredbo morala seznaniti v 24 urah, sodnik pa bo imel 24 ur časa, da policijsko odredbo potrdi ali razveljavi.
Zakon posega tudi v kazenski zakonik, kjer viša zagrožene kazni za kaznivo dejanje nasilništva (v najhujši obliki od enega do pet let zapora), kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe in ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru pa se bosta po novem preganjali izrecno po uradni dolžnosti, in ne na predlog oškodovanca. To pomeni, da se bo pregon nadaljeval tudi v primeru, če bo žrtev umaknila prijavo.
Če omenjene spremembe pomenijo zaostrovanje pregona, pa se bo kazenski zakonik, vsaj na videz, spremenil tudi v obratni smeri. Bagatelne tatvine in poškodovanje tuje stvari majhne vrednosti bodo po novem le prekršek, in ne kaznivo dejanje, namesto zagroženih kazni pa bodo predpisane globe glede na vrednost nastale škode. Kdor bo ukradel za do 100 evrov blaga, bo denimo moral plačati globo 150 evrov, 750 evrov pa tisti, ki bo ukradel za med 400 in 500 evri premoženja. Že zdaj je tatove, ki ukradejo predmete manjše vrednosti, mogoče kaznovati z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta, nova ureditev pa naj bi pripomogla k hitrejšim postopkom in k bolj striktnemu kaznovanju, saj se za bagatelna kazniva dejanja pogosto izrekajo zgolj pogojne kazni ali pa do kazenskega pregona niti ne pride.
Tudi zgoraj opisana dvojnost kaznivega dejanja, ki bo lahko tudi prekršek, v pravni stroki sproža dileme, saj ni jasno, ali bo v teh primerih postopek vodila zgolj policija, ali pa bo vpleteno tudi tožilstvo, ki bo nazadnje postopek odstopilo nazaj policiji.
Prepoved približevanja lokalom
V postopku sprejemanja zakona so razširili tudi nabor situacij, v katerih tisti, ki si ne morejo sami plačati odvetnika, niso upravičeni do brezplačne pravne pomoči. Brez nje bodo po novem načeloma ostali tudi tisti, ki jih bo policija obravnavala zaradi vožnje pod vplivom alkohola, brez vozniškega dovoljenja, z neregistriranim avtomobilom, ali zaradi nasilnega in drznega vedenja po zakonu o varstvu javnega reda in miru, ali zaradi manjših tatvin in poškodovanj tuje stvari, če so v zadnjih dveh letih zaradi teh istih prekrškov enkrat že prejeli brezplačno pravno pomoč in bili spoznani za krive.
Uslužbenci finančne uprave bodo po novem lažje zasegli premoženje, če bodo ugotovili, da slednje izdatno presega lastnikove dohodke, policisti pa bodo imeli več pooblastil pri začasnem zapiranju posameznih gostinskih lokalov, v katere bodo lahko posameznim kršiteljem javnega reda in miru ter storilcem kaznivih dejanj za eno leto prepovedali vstop oziroma jim izrekli prepoved približevanja. O upravičenosti takšne odredbe bo nazadnje presodil preiskovalni sodnik.
V zakonu je obstalo tudi določilo, da bo lahko sodišče dveletni pripor (po vložitvi obtožnice) obtoženim najhujših kaznivih dejanj podaljšalo še za eno leto, tudi sicer pa bodo sodišča potrebo po priporu po novem preverjala na tri mesece, in ne na dva meseca.
