»Kdor se je že znašel pri zdravniku ali v lekarni z neurejenim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem ali s kakšno pozabljeno položnico, je že imel priložnost spoznati doplačila - od nekaj evrov do nekaj sto ali celo nekaj tisoč evrov. Zato je iluzorno govoriti o prostovoljnosti takega zavarovanja. In prav zato je še tem bolj ključno, da se o tem pogovarjamo.« S tem nagovorom je civilna iniciativa Glas ljudstva uvedla nedeljsko javno tribuno z naslovom Za pravičen zdravstveni prispevek, ki je potekala pred palačo Cukrarna v Ljubljani. Na tribuni, ki jo je vodil Jaša Jenull, sta med gosti nastopila nekdanji minister za zdravje Dušan Keber ter profesor ekonomije Bogomir Kovač.
Enostavno do pravičnosti
»V Glasu ljudstva že od lanskega štiriindvajsetega aprila opozarjamo vlado na zaveze, ki nam jih je dala. Ena izmed teh zavez je bila povezana z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pričakujemo, da se ta ukinitev izvede brez zmanjševanja košarice storitev, na solidaren način, ki bo pravično obremenil državljane,« je povedal Jaša Jenull.
Dušan Keber je opozoril, da v Sloveniji okrog sto tisoč oseb ne plačuje dopolnilnega zavarovanja, saj si plačevanja ne morejo privoščiti. Predstavil je izračun, ki pokaže, da so revni s prispevki za zdravstveno zavarovanje obremenjeni nesorazmerno bolj od bogatih. »Politiki sploh ne razumejo, kaj petintrideset evrov (za zdravstveno zavarovanje, op.p.) pomeni za nekoga, ki živi z dohodki, ki znašajo zgolj nekaj stotakov na mesec,« je opozoril Keber. Zavzel se je za progresivno lestvico, ki bi revne razbremenila previsokih prispevkov; bogati bi bili sicer posledično obremenjeni bolj, a jih to ne bi eksistenčno ogrožalo.
Tudi profesor Bogomir Kovač se je strinjal, da bi bilo v Sloveniji treba uvesti pravičnejšo razdelitev plačevanja zdravstvenih storitev. »To preprosto pomeni, da bogatejši plačajo več, siromašnejši pa manj,« pravi Kovač. »Glede tega ne bi smelo biti nikakršne dileme. Dilema pa bi lahko nastala s sistemskega vidika. Nimamo namreč še povsem jasnih predstav, kako urediti zdravstvo v okviru javnega in zasebnega oziroma v okviru tristebrnega sistema, ki se je v preteklosti uveljavil, pa se ni nikoli dokončno razvil,« je povedal Kovač. Po njegovem mnenju so v okviru trenutne ureditve nastale negativni pojavi, ki niso sprejemljivi. »Če imate danes zasebno zavarovanje, lahko preskočite čakalno vrsto ali pa dobite takšno ali drugačno takojšnjo obravnavo,« je opozoril. »To je v jasnem nasprotju s kakršnimikoli principi enakopravnosti oziroma enakosti glede dostopa do zdravstvenih storitev.« Kovač meni še, da se je vlada pri urejanju zdravstvenega področja »ustavila na pol poti«. »Lahko bi rekli, da je do tega prišlo zaradi ne povsem jasne agende, kaj vlada pravzaprav sploh hoče. Ustavila se je na podlagi političnih pritiskov,« opozarja Kovač.
Poslanci začenjajo razpravo
Po opravljeni splošni razpravi na plenarni seji minuli mesec bo predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katero namerava koalicija preoblikovati dopolnilno zdravstveno zavarovanje, v sredo obravnaval tudi odbor državnega zbora za zdravstvo.
Po predlogu novele bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku, in sicer v višini 35 evrov mesečno z možnostjo valorizacije enkrat letno. Zavezanci za plačilo prispevka bi bili vsi zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prejemnik sredstev bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in ne več tri zasebne zavarovalnice.
Ta korak naj bi bil sicer po prvotnih načrtih eden zadnjih ukrepov v obljubljeni zdravstveni reformi, a je vladna koalicija ob napovedi zavarovalnic o dvigu mesečnih premij z njim pohitela. V opoziciji ob tem opozarjajo, da zgolj ta ukrep ne bo prinesel bolj dostopnega javnega zdravstva in da predlog novele ne predvideva ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pač pa zgolj njegovo preoblikovanje. Dopolnilno zavarovanje bi bilo po novem obvezno.
