Šole so se znašle v morda najhujši krizi doslej. V minulem šolskem letu se je število učencev v osnovnih šolah povečalo, število učiteljev pa zmanjšalo. Najbolj so na udaru naravoslovni predmeti matematika, fizika in računalništvo. Kot je povedal ravnatelj osnovne šole Otočec Matej Šiško, so bili pred dvema letoma brez učitelja fizike. Nadomestili so ga študenti, ki pa še niso končali študija. To je pomenilo, da so se morali urniki prilagajati študentom in njihovim obveznostim, kar je za šolo izredno težko. Nedavno so zaposlili inženirko iz Bosne, ki živi v Sloveniji. »Od začetka je bilo nekaj težav z jezikom, a se je sčasoma uredilo. Ker pa strokovno ni usposobljena za poučevanje fizike, ustrezen kader še vedno iščemo. Smo ji pa vsi neizmerno hvaležni, da nas je rešila,« je povedal Matej Šiško. Učitelj športne vzgoje na osnovni šoli Otočec trenutno uči tehniko, glasbo pa poučuje študentka. »Učitelji športne vzgoje so pri nas preobremenjeni, kar pomeni, da bomo v kratkem tudi za ta mesta iskali kader. In tako se ves čas vrtimo v krogu, znajti pa se moramo povsem sami,« je še dodal ravnatelj.

Matej Šiško, ravnatelj osnovne šole Otočec: »Učitelji športne vzgoje so pri nas preobremenjeni, kar pomeni, da bomo v kratkem tudi za ta mesta iskali kader. In tako se ves čas vrtimo v krogu, znajti pa se moramo povsem sami.«

 

Kadre iščejo po vsej Sloveniji

Šole, ki se srečujejo s kadrovsko stisko, nove kadre iščejo na več načinov. V eni izmed šol, kjer pa se ne želijo javno izpostavljati, so povedali, da so nedavno potrebovali učitelje razrednega pouka, za pomoč so zaprosili upokojene učitelje. Ti se za vrnitev v razred niso odločili. Razpise, ki so jih prej objavljali na lokalni ravni, zdaj objavljajo po vsej državi, tudi na študentskih servisih in univerzah, med znanci in učitelji, ki niso več v tem poklicu. Na e-študentskem servisu je trenutno aktivnih kar 146 oglasov za poučevanje na osnovnih in srednjih šolah. Kadar šole pri iskanju niso uspešne, ure prerazporedijo med zaposlene, kar pomeni, da urnike večkrat spreminjajo, tudi med šolskim letom, učitelje pa tako še dodatno obremenjujejo. Posledica je vse več bolniških odsotnosti, tudi dolgotrajnih.

Ali ministrstvo dela učinkovito?

Največji problem, ki ga izpostavljajo ravnatelji, so plače. Plača učitelja začetnika trenutno znaša 1669 evrov bruto. Plače naj bi se sicer v skladu s sprejetim zakonom o sistemu plač v javnem sektorju do 1. januarja 2028 postopoma dvignile za štiri razrede. Tako bi po trenutni plačni lestvici učitelj začetnik prejel dobrih 283 evrov bruto več. Upada pa tudi število vpisov v pedagoške programe druge stopnje. V šolskem letu 2020/2021 se je v pedagoške programe druge stopnje vpisalo okoli 2600 študentov, v letošnjem študijskem letu pa okoli 600 študentov manj. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje poudarjajo, da so sprejeli vrsto ukrepov, s katerimi se poskušajo boriti proti pomanjkanju vzgojiteljev in učiteljev. Izpostavljajo, da ministrstvo za vsako šolsko leto izda generalno soglasje k zaposlitvam, ki jih šole sklepajo v skladu z vsakokratnim kadrovskim načrtom. Sočasno omogočajo dodatno štipendiranje za pedagoški poklic, kvoto razpisanih štipendij pa so povečali. Ob tem na ministrstvu poudarjajo: »Reševanje kadrovske problematike je dolgoročen proces, ki ga ni mogoče izpeljati v enem letu, saj se s kadrovsko problematiko srečujejo praktično vsi sektorji.« Ravnatelji opozarjajo, da so dosedanji ukrepi ministrstva neučinkoviti, saj stanja zaenkrat niso izboljšali. 

Tiflopedagoge bomo dobili v roku nekaj let

Velik primanjkljaj imamo na področju tiflopedagogov, ki so izobraženi za delo s slepimi in slabovidnimi otroki. V Sloveniji jih je trenutno samo osemnajst. Na prvostopenjskem, torej dodiplomskem študijskem programu, se je smer tiflopedagogika prenehala izvajati v študijskem letu 2015/2016. Pedagoška fakulteta bo zato uvedla enoviti magistrski študijski program specialna in rehabilitacijska pedagogika, ki bo trajal pet let, ena od smeri pa bo tudi tiflopedagogika. Predlog študijskega programa bo pripravljen v tem študijskem letu, nato sledi akreditacija pri nacionalni agenciji za visoko šolstvo, kjer pa lahko postopki trajajo tudi več let.

 

Priporočamo