32,9-odstotni delež anketirancev, ki so med tokratno javnomnenjsko anketo Vox populi navedli, da je vlada uspešna, je rezultat, ki je primerljiv z rezultatom iz iste ankete iz januarja 2022 – takrat je delo vlade kot uspešno ocenilo 31,2 odstotka anketirancev. Toda vlada, ki so jo tedaj ocenjevali, je bila Janševa, aktualna pa je Golobova. In delež ljudi, ki so menili, da je vlada neuspešna, je bil januarja 2022 veliko višji (66,7 odstotka), kot je danes, pri ocenjevanju uspešnosti dela vlade pa neopredeljenih (2,1 odstotka) skoraj ni bilo. Januarja pred dvema letoma je bila torej kritika dela (takratne) vlade veliko širše razporejena po vseh slojih in političnih profilih prebivalstva, kot je danes, ko oceno, da je vlada neuspešna, domala soglasno delijo le volilci obeh opozicijskih strank (SDS, NSi). Pomenljiv je podatek, da so kritične ocene o delu vlade večinsko prisotne tudi v »stranki neopredeljenih«, ki je s svojim 34,4-odstotnim deležem trenutno najmočnejša politična stranka – med volilci, ki ne vedo povedati, koga bi volili, je 52 odstotkov takih, ki sodijo, da je vlada neuspešna (četrtina jih meni, da je uspešna). Med volilci vladnih strank je največ kritičnih do dela vlade v SD (28 odstotkov). Nadpovprečen delež navedb, da je vlada neuspešna, so prispevali mladi, moški in prebivalci ruralnih predelov.
Trenutna koalicija težko do parlamentarne večine
Zaznava o uspešnosti dela vlade pomembno določa volilno izbiro ljudi. Gibanje Svoboda, ki je vodilna vladna stranka, je v primerjavi z decembrom izgubilo eno odstotno točko podpore, njen 15,3-odstotni anketni rezultat pa dopušča sklepanje, da bi na volitvah, če bi bile danes, zbralo okoli 25 odstotkov glasov (opredeljeni volilci). Vodilna opozicijska stranka in sploh vodilna politična stranka ostaja SDS – volilna podpora tej stranki se zadnje tri mesece vrti okoli 22 odstotkov, kar v strukturi opredeljenih volilcev pomeni 37-odstotni delež. SDS je mejo 30 odstotkov opredeljenih glasov prvič prestopila marca lani, ko je imela za sabo 34-odstotni delež opredeljenih volilcev, GS pa 37-odstotnega. Od takrat do danes se SDS pod mejo 30 odstotkov ni več spustila, GS pa je zdrsnila na današnjih 25 odstotkov opredeljenih. Deleži preostalih parlamentarnih strank se v tej strukturi niso dramatično spreminjali, zato pa se je od lanske pomladi naprej začel zviševati delež neopredeljenih: od marca 2023 do januarja 2024 je neopredeljenih po podatkih Ninamedie več za 32 odstotkov, od lanskega januarja do letošnjega januarja pa za kar 83 odstotkov! Z naraščanjem števila neopredeljenih je mogoče pojasniti, zakaj se je v strukturi opredeljenih volilcev SDS tako zelo okrepila, podatek, da med neopredeljenimi prevladujejo tisti, ki ocenjujejo, da je vlada neuspešna, pa pojasnjuje stagnacijo ratingov preostalih dveh vladnih strank in opozarja na volilni potencial opozicije (in oziroma ali kakšnih novih kandidatnih list, če bi volilce med volilno kampanjo spet snubili kakšni »novi obrazi«). Novi glasovi so med volilnimi upravičenci, ki ne vedo, kako bi glasovali. Trenutno razpoloženje med opredeljenimi volilci je tako, da bi stranke sedanje vladne koalicije težko segle čez parlamentarno večino.
