Kot so pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI), posodobitve zakona o vrtcih urejajo pomanjkljivosti dosedanje ureditve in krepijo vlogo mreže javnih vrtcev v naši državi. Pomembna novost je pravočasno vključevanje otrok iz ranljivih skupin oziroma otrok s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami. Zanje je predviden tudi kratek, 240-urni program, v katerega jih lahko napoti tudi center za socialno delo, z ukrepom pa želijo na MVI med drugim izboljšati obisk romskih otrok v osnovnih šolah.

Prizadevanja vzgojiteljev za ukinitev možnosti občin, da povečujejo število otrok v skupinah za dodatna dva otroka, pri potrjevanju sprememb niso bila uslišana. Novela zakona tako še naprej ohranja to možnost, nad njo pa niso navdušeni niti v ZRVS.​ Predsednik združenja Tomaž Popovič je povedal, da ne podpirajo ohranjanja fleksibilnega normativa kot stalne rešitve, saj da je bil ta ukrep prvotno mišljen kot začasen odziv na prostorske stiske, sčasoma pa je postal pravilo. »Zavedamo se, da se številne občine, kljub nižji nataliteti, še vedno soočajo s prostorskimi izzivi, zlasti v oddelkih prvega starostnega obdobja. Zato podpiramo postopno ukinjanje fleksibilnega normativa – s takojšnjo ukinitvijo v oddelkih drugega starostnega obdobja in postopnim ukinjanjem v oddelkih prvega starostnega obdobja,« je poudaril.

Pomanjkanje kadra

Glede novosti, ki se nanašajo na financiranje zasebnih vrtcev in podeljevanje koncesij, v ZRVS podpirajo možnost, da občine same odločajo o sofinanciranju zasebnih vrtcev, ne podpirajo pa avtomatizma, po katerem bi bil vpis v razvid zadosten pogoj za 85-odstotno sofinanciranje s strani občin. V ZRVS menijo, da je pomembno, da se zagotovi ohranitev kakovostne in dostopne mreže javnih vrtcev, ki omogoča enake možnosti za vse otroke, ne glede na njihov socialni status ali geografsko lego.

Med izzivi, ki ostajajo v vrtcih nerešeni, so v združenju izpostavili pomanjkanje strokovnega in tehničnega kadra ter prostorske omejitve, ki onemogočajo takojšnjo implementacijo sprememb brez dodatnih vlaganj. »Ocenjujemo, da bi odprava fleksibilnega normativa povzročila povišanje cene programov za starše in občine – do 15 odstotkov v prvem starostnem obdobju in 11 odstotkov v drugem starostnem obdobju – zato bi bilo ob tem treba sprejeti tudi ukrepe za uravnoteženje teh sprememb,« pravijo v ZRVS.

Podpiramo postopno ukinjanje fleksibilnega normativa – s takojšnjo ukinitvijo v oddelkih drugega starostnega obdobja in postopnim ukinjanjem v oddelkih prvega starostnega obdobja.

Tomaž Popovič, predsednik Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije

 

»Obstaja tveganje, da bi se zaradi višjih cen zmanjšala vključenost otrok v vrtce, kar je v nasprotju s cilji ministrstva. V združenju se zato zavzemamo za politiko, ki bo omogočila dostopnost predšolske vzgoje vsem otrokom, in menimo, da moramo zagotoviti celovit pristop, ki bo upošteval tako potrebe otrok kot tudi realnost, s katero se srečujejo vzgojitelji in lokalne skupnosti,« je poudaril Tomaž Popovič.

Postopna ukinitev sedanje prakse

Potrebo po jasnih omejitvah pri uporabi ukrepa občin, da v določenih razmerah povečajo število otrok v oddelkih, izpostavljajo tudi v SVS. »Povečevanje števila otrok v oddelku namreč ni ustrezno, kadar so prisotni otroci s posebnimi potrebami, otroci z jezikovnimi ovirami ali kadar prostorski pogoji ne dosegajo minimalnih standardov,« je opozorila predsednica SVS dr. Silvija Komočar.

Poudarila je, da v skupnosti pozdravljajo nekatere izjeme, ki jih predvideva novela in ki bodo dodatno opredeljene s pravilnikom, ter da pričakujejo, da bo praksa povečevanja števila otrok dolgoročno postopoma opuščena. Kar zadeva financiranje zasebnih vrtcev, v skupnosti podpirajo rešitve, ki prispevajo k bolj preglednemu in usklajenemu razvoju mreže vrtcev. Menijo, da sta podeljevanje koncesij tistim, ki izvajajo javno veljavne programe, in pogojevanje financiranja z dejanskim stanjem v javnih vrtcih pomembna koraka v smeri odgovornega načrtovanja sistema predšolske vzgoje.

Povečevanje števila otrok v oddelku ni ustrezno, ko so prisotni otroci s posebnimi potrebami, otroci z jezikovnimi ovirami ali ko prostorski pogoji ne dosegajo minimalnih standardov.

dr. Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije

Silvija Komočar je dejala še, da kljub dobrodošlim spremembam še vedno ostajajo področja, ki bodo potrebovala dodatno pozornost – zlasti pri pripravi podzakonskih aktov, kjer pričakujejo odprto sodelovanje in upoštevanje strokovne argumentacije.

Odziv ministrstva

Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so presenečeni nad izjavo Združenje zasebnih vrtcev, ki, kot pravijo, niso predmet sprememb predloga Zakona o vrtcih, ki ga je vlada prejšnji teden posredovala državnemu zboru.

»Predlog sprememb zakona namreč ohranja obstoječe sofinanciranje delovanja vsem zasebnim vrtcem, ki delujejo po posebnih pedagoških načelih, saj ministrstvo ocenjuje, da predstavljajo popestritev ponudbe in staršem zagotavljajo pravico do izbire do alternativnih pedagoških pristopov.

Zasebni vrtci, ki izvajajo javni kurikul (program), pa bodo imeli po predlogu sprememb zakona še nadaljnjih 10 let po uveljavitvi zakona možnost financiranja po obstoječi shemi 85 odstotkov cene programa. Predlog sprememb zakona pa omogoča tudi možnost, da občina zasebnemu vrtcu z javnim programom podeli koncesijo, ki omogoča 100-odstotno financiranje programa,« so zapisali.

Dodajajo še, da obogatitvene dejavnosti, ki jih v izjavi za javnost omenja Združenje zasebnih vrtcev, nikakor niso le stvar ponudnikov zasebnih vrtcev, temveč tudi dejavnost javnih vrtcev, ki veljajo za ene najkakovostnejših v svetovnem merilu.

Priporočamo