Podjetja bodo lahko krizno shemo uporabila v primeru gospodarske krize ali naravnih nesreč. Cilj ukrepa je ohranjanje delovnih mest, podobno kot v času gospodarske krize leta 2010 in pandemije covida-19. "Trenutna gospodarska klima ni ugodna, naročila v številnih panogah že upadajo, zato so deležniki pozvali vlado, naj pripravi ustrezno shemo. Čeprav je stopnja brezposelnosti trenutno nizka, obstaja tveganje cikličnih nihanj. Nekatere države, kot sta Nemčija in Avstrija, že imajo stalne mehanizme, ki jih aktivirajo ob gospodarskih težavah za zaščito delovnih mest," je povedal ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
Predlagana shema uživa podporo tako delodajalcev kot sindikatov, aktivirala pa jo bo lahko vlada v primeru naravne nesreče ali epidemije. Podjetje se bo prijavilo v shemo, država pa bo subvencionirala delovni čas zaposlenih, ki zaradi krize začasno nimajo dela. "V primeru gospodarske krize se bo shema aktivirala, če podjetje za vsaj tretjino zaposlenih ne bo moglo zagotoviti dela. Zavod za zaposlovanje bo v dveh tednih presodil, ali podjetje izpolnjuje pogoje. Zaposlenim se bo lahko skrajšal delovni čas za največ 50 %, torej za 20 ur tedensko," je še razložil Mesec.
Ukrepe bodo podjetja lahko uporabljala do šest mesecev v dvoletnem obdobju, pri čemer bodo sama presodila, kdaj je to najbolj smiselno. V času skrajšanega delovnega časa se bodo zaposleni lahko dodatno izobraževali. Podjetja, ki bodo v treh letih po koriščenju sheme ponovno ustvarila dobiček in izplačala nagrade, bodo morala sredstva v višini izplačanih nagrad vrniti državi v višini počrpanih sredstev iz sheme.
Boljši nadzor na dodeljevanjem razpisanega denarja
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je dejal da je kljub morda drugačnemu vtisu v javnosti področje razpisov dobro urejeno. "Kljub temu se pri izvajanju razpisov dogajajo napake. Ključnega pomena je vzpostavitev učinkovitih mehanizmov, ki preprečujejo dodelitev sredstev tistim, ki do njih niso upravičeni," je dejal. Smernice za sistem javnih razpisov so usmerjene v digitalizacijo postopkov, kar omogoča boljši vpogled v baze podatkov. Poleg tega je treba okrepiti vsebinsko presojo prijav ter povečati odgovornost razpisnih komisij.
Vlada je v tem kontekstu obravnavala tudi razvoj premogovnih regij, pri čemer se razpisi osredotočajo na ustvarjanje novih delovnih mest v Zasavju ter SA-ŠA regiji. Pripravljata se dva razpisa, in sicer prek SPIRIT-a v višini 69 milijonov evrov in prek ARIS-a v višini 14,4 milijona evrov. Razpisi bodo namenjeni tako novoustanovljenim kot že uveljavljenim podjetjem.
Več denarja za raziskovalno dejavnost
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije Igor Papič je predstavil predlog novela zakona o znanstveno raziskovalni dejavnosti, s katerim dodatno dvigujemo financiranje inovacij na 1,25 % BDP. "Pred nastopom te vlade je bilo 350 miiljonov, namenjenih za znanost, v letu 2026 bodo dosegli okoli 700 milijonov," je dejal Papič in dodal, da gre pri tem za vlaganja v vseh ministrstvih, v naslednjih letih pa pričakuje pa tudi povečanje vlaganj v raziskave na področju obrambnega ministrstva.
