Zaradi velikih podražitev hrane jeseni 2007 je tedanja Janševa vlada, da bi zajezila inflacijo in preprečila neutemeljene podražitve živil, Zvezi potrošnikov Slovenije zaupala projekt popisovanja maloprodajnih cen Precenimo cene. Dve leti je spremljala cene približno 1200 prehranskih izdelkov. Zdaj je popisovanje iz istih razlogov vpeljala Golobova vlada. To za petnajst skupin živil počne pri šestih trgovcih in le v njihovih večjih prodajalnah v Ljubljani. Ali to da realno sliko o tem, kateri od njih ima najcenejšo košarico osnovni živil? »Na to vprašanje vam ne moremo odgovoriti,« so sporočili iz državnega statičnega urada (Surs).
Zakaj vlada ne uporabi
Sursovih podatkov?
Glede na to, da trgovci Sursu redno mesečno sporočajo cene živil v vseh svojih prodajalnah, nas je zanimalo, ali bi vlada lahko uporabila njihove podatke. »Ne, saj mora Surs upoštevati načelo statistične zaupnosti. To določa, da morajo biti vsi podatki, ki jih zbirajo statistične institucije, strogo zaupni in jih je dovoljeno uporabljati izključno za statistične namene. Povedano drugače, dajalcem podatkov zagotavljamo zaupnost informacij, ki jih posredujejo, in njihovo uporabo le za statistična raziskovanja. Namen objave cen posameznih izdelkov pri izbranih trgovcih je nezdružljiv s poslanstvom statističnega urada,« so pojasnili in dodali, da gre pri zbiranju in objavljanju podatkov za inflacijo ter pri zbiranju in objavljanju podatkov za košarico osnovnih dobrin (vladni popis cen) za dva različna namena. »V Sursu zbiramo in objavljamo podatke za statistični namen. To pomeni, da zagotavljamo agregatne podatke, ki kažejo gibanje cen po posameznih skupinah izdelkov in ki omogočajo primerjavo v času in prostoru, to je z drugimi državami EU in širše. Zbiranje in objavljanje cen nekaterih izdelkov po izbranih trgovcih pa služi drugemu namenu,« so razložili na statističnem uradu.
Nekateri trgovci napovedane podražitve kategorično zavrnejo
Dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je do vladnega popisa cen oziroma do tako imenovane košarice osnovnih živil zelo kritična. »Ta popis povečuje pritisk na proizvajalce za nižanje cen, saj noben trgovec ne želi biti najdražji. Zato ima košarica, ki jo koordinirajo na resornem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, najslabši učinek prav za kmetijske proizvajalce in za proizvajalce živil, ki so predmet popisa. Košarica je predvsem brezplačna promocija za trgovca, ki je na popisu najcenejši,« je prepričana Zagorčeva.
Poudarila je tudi, da prenos višjih stroškov energije, surovin, materiala in storitev v maloprodajne cene poteka zelo različno. »To je odvisno od skupine proizvodov, od podjetja in od trgovca. Nekateri od njih sprejmejo povišanje cen, ki jih predlagajo proizvajalci, drugi jih kategorično zavrnejo, nekateri pa, ne glede na dogajanje na trgu, celo izrazijo željo po znižanju cen živilskih izdelkov,« je pojasnila Tatjana Zagorc. Na naše vprašanje, ali se bo cenovni cunami kmalu umiril, pa je odgovorila zelo previdno. »Kljub cenovnim izzivom na področju surovin in embalaže je zdaj vsa pozornost, pa ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropski uniji, usmerjena k umiritvi cen energentov. Podjetja so pod enormnimi pritiski. Neposredno zaradi energije in posredno zaradi njenega vpliva na cene inputov,« je sklenila Zagorčeva.
