Po opravljeni II. gimnaziji v Mariboru se Bistričan vpiše na visoko tehniško šolo, smer gradbeništvo. Po diplomi leta 1981 se na povabilo mentorja Vukašina Ačanskega (1941–2014) zaposli v Gradisovem projektantskem podjetju. Slovensko gradbeništvo je tedaj največji jugoslovanski izvoznik, Gradis gradi civilne in vojaške infrastrukturne objekte v Iraku, naročnik je Sadam Husein. Pipenbaher sodeluje pri projektiranju mostov na Bližnjem vzhodu. Udeležen je tudi pri izgradnji Avtobusne postaje Maribor in novogradnji SNG Maribor.
Januarja 1990 zapusti Gradis, s kolegom Viktorjem Markljem ustanovi inženirski biro Ponting, ki se specializira za projektiranje vseh vrst zahtevnih premostitvenih objektov. Leta 2002 ustanovi še podjetje Pipenbaher inženirji, ki se poleg projektiranja mostov ukvarja tudi s specialističnimi študijami. Obe podjetji danes zaposlujeta več kot 20 inženirk in inženirjev, skoraj vsi so Pipenbaherjevi in Markljevi bivši študentje. Sta namreč gostujoča predavatelja na mariborski fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Pipenbaher predava predmet »Prednapete betonske konstrukcije«. »Mladim je treba poiskati izzive, ki jih pritegnejo in razvijejo njihovo domišljijo,« je poudaril v lanskem pogovoru za Večer.
Pozitivce k sebi, negativce od sebe
Pot v mednarodni svet gradnje mostov mu odpre viadukt Črni Kal. Leta 1998 na natečaj prispe 18 rešitev. Komisija izbere idejno zasnovo biroja Ponting. Soavtor viadukta Črni Kal je arhitekt Janez Koželj, bivši podžupan Mestne občine Ljubljana. S Pipenbaherjem večkrat prehodita Osapsko dolino in načrte narišeta v dveh mesecih in pol. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja citirata Toneta Pavčka in pisca Malega princa Antoina de Saint-Exuperyja. »Moj življenjski moto je: 'Pozitivce k sebi, negativce od sebe,'« je leta 2018 povedal v pogovoru za Radio Maribor. Ta teden je arhitekta Koželja povabil v strateški svet za sanacijo po poplavah.
Viadukt Črni Kal je Pipenbaherjeva osebna izkaznica, s katero dokazuje inženirsko mojstrstvo in dovršen smisel za skladnost. V letih, ki sledijo, podjetji Ponting in Pipenbaher inženirji projektirata številne velike objekte: beograjski most čez Savo, mosta Nissibi in Kömürhan čez reko Evfrat v Turčiji, železniški viadukt v Izraelu, ki je najvišji in najdaljši v državi, most Millenium v Podgorici. »Mostovi so kot pesem,« je prepričan Pipenbaher. Zanj je glasba največja umetnost. »Poglejte, teh ljudi ni več, a se nas dotaknejo preko melodij. Te se najlažje dotaknejo duše,« je razmišljal v lanskem pogovoru za radio Prvi.
Širšo prepoznavnost v Sloveniji doživi z izgradnjo 2404 metre dolgega mostu na hrvaški Pelješac, ki spada med pet največjih mostov 21. stoletja v Evropi. Pipenbaher je njegov projektant, inženir in arhitekt. »Seveda je prav, da je most, ki je ogromna skulptura v prostoru, na neki način tudi umetnina, a ne za vsako ceno. Konstrukcijska zasnova mostu mora izhajati iz specifičnosti lokacije in slediti logiki toka sil,« je pojasnil v pogovoru za Večer.
Pri projektiranju se nasloni na svoje desetletne izkušnje. »Poglejte denimo Liebeskinda, ameriškega arhitekta, ki ima ultimativni status ikone. Letos je bil star 75 let, prvi mednarodni uspeh pa je dosegel z Judovskim muzejem v Berlinu, ki je bil dokončan leta 1999. Šele po štiridesetem, petdesetem letu si dovolj izkušen, umirjen in dozorel za 'vrhunske projekte' … V resnici šele z leti in izkušnjami prideta prava ustvarjalna svoboda in iskrenost. Narediš tako, kot ti misliš, da je prav, in ne tako, da bi čim bolj ugajal naročniku.«
Viadukt kot drveč potniški vlak
Trenutno projektira novi most čez reko Krko v Novem mestu, ukvarja se z rekonstrukcijo avtocestnih mostov ter spremlja gradnjo viaduktov Gabrovica in Vinjan na drugem železniškem tiru Divača–Koper. »Posebno zanimiv in inventivno zasnovan je viadukt Gabrovica, ki poteka pod viaduktom Črni Kal. Videti bo kot hitri potniški vlak, ki na višini 70 metrov švigne čez dolino,« je razkril.
Pravi, da njegov običajen delovnik traja od 10 do 12 ur. V njegovem biroju dela tudi partnerica Tanja. V gradbeniških krogih je mogoče za zaveso anonimnosti izvedeti tudi nekaj kritičnih značajskih opisov bodočega Golobovega svetovalca. Da zna do kolegic in kolegov nastopati arogantno, vzvišeno, celo pokroviteljsko. Odkar je častni doktor Univerze v Mariboru, je na spletni strani podjetja Ponting podpisan kot dr. h. c. Marjan Pipenbaher. V izjavah za medije vztrajno ponavlja, da ni individualist, temveč timski človek. »Brez svoje ekipe sodelavk in sodelavcev ne bi mogel ustvariti tolikšnega opusa,« je povedal novinarki Radia Maribor.
Po njegovem mnenju bi moral biti cilj Slovenije inventivnost in doseganje vrhunskosti na čim več področjih. »A mojemu narodu manjka samozavesti in enotnosti, takega ponosa, kot ga premorejo denimo Hrvati.«
Sanacija bo morala biti hitra
»Resnično sem hvaležen Sloveniji, Hrvaški, Turčiji, Izraelu, Črni gori, da sem imel možnost razviti um, talent in napraviti nekaj zares velikih in lepih mostov,« je razložil novinarki Nedeljskega dnevnika. Slabe izkušnje je med drugim nabral v Alžiriji, se je spominjal v pogovoru z novinarko Večera. »Vedno znova se mi potrjuje: v državah, kjer potrebuješ enormno število potrdil in dokazil in kjer nalagaš papir na papir, je tudi največ korupcije in nečednosti. In obratno.«
Slovenija je vse prej kot nebirokratska država. V njej bo zdaj odgovoren za strokovno koordiniranje obnove in sanacije po poplavah. »Sanacija bo morala potekati hitro. Sicer ne bo uspešna,« je prepričan.
