Poslanci Gibanja Svobode so vložili zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi obravnavali njihovo pobudo za razveljavitev sklepa o že izglasovanem posvetovalnem referendumu o povečanju obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pravi, da bodo poslanci o referendumu predvidoma glasovali še ta teden. Natančneje v petek. Za četrtek je zato že sklicana seja kolegija predsednice DZ, na katerem naj bi se dogovorili o izredni seji in predlogu sklepa o razveljavitvi referenduma, ki so ga s preglasovanjem Svobode pred tednom in pol potrdili poslanci SDS, NSi, SD in Levice.
Takrat naj bi se vodje poslanskih skupin dogovorili, da bi bila petnajst minut po zaključku petkove izredne seje državnega zbora sklicana še ena izredna seja s to točko dnevnega reda. O pobudi za razveljavitev referenduma naj bi torej poslanci potemtakem odločali brez predhodne obravnave na parlamentarnem odboru za obrambo. Glede že izglasovanega sklepa o posvetovalnem referendumu pa Klakočar-Zupančičeva pravi, da ta nima pravno zavezujočih posledic in da torej ne pomeni, da mora državni zbor sprejeti odlok o razpisu referenduma. Dodala je, da je bil referendum na koncu potrjen zaradi »špekulativnega glasovanja« nekaterih poslanskih skupin. Katerih? Ni želela pojasniti, dejala je, da »vedo, kdo so«.
Kaj bo s Kordiševo referendumsko pobudo?
Pod zahtevo Gibanja Svobode za sklic izredne seje sicer manjkata podpisa njihovih poslancev Lene Grgurevič in Miroslava Gregoriča. V stranki pravijo, da tega ne gre razumeti kot nasprotovanje preklicu referenduma. Golobovi trenutno glasov za preklic še nimajo zagotovljenih. Spomnimo, referendum je bil sprejet s 46 glasovi za in 42 proti. Koalicijski poslanci Levice in SD ob tem vztrajajo, da predloga za umik referenduma ne bodo podprli. Socialni demokrati bodo o glasovanju interno debatirali v teh dneh. Predstavniki SDS medtem bolj kot ne molčijo, parlamentarnega vrha prejšnji petek pa se niti niso udeležili. Njihov prvak Janez Janša je dejal, da naj koalicija situacijo razreši sama ali pa odstopi.
Ker imajo v Svobodi 39 poslanskih glasov, podporo preklicu referenduma pa so že napovedali tudi Logarjevi Demokrati, ki imajo tri glasove, bi bilo za umik referenduma dovolj že, če bi se glasovanja na primer vzdržali v NSi, ki v javnosti tako kot SDS vseskozi podpirajo večje obrambno trošenje. Krščanski demokrati, ki imajo osem poslancev, se bodo sicer glede glasovanja znotraj stranke še dogovorili. Matej Tonin je prejšnji teden na parlamentarnem vrhu strankino podporo umiku referenduma vezal na to, da bi se celotna politika, vključno z Levico, strinjala, da je predlagano vprašanje nejasno in da ga je zato smiselno pospraviti z mize. »Nesmiselno je pričakovati, da bo opozicija reševala tisto, kar je zakuhala sama vladna koalicija,« pa je dejal danes ob robu obiska vodstva in poslanske skupine NSi v Mariboru.
Z dnevnega reda četrtkove seje je bila ob vsem tem umaknjena obravnava predloga posvetovalnega referenduma o višanju obrambnih izdatkov, ki ga je vložil poslanec Miha Kordiš. Kot razlog je bilo sporočeno, da mora DZ najprej odločiti o predlogu za umik prvega referenduma o obrambnih izdatkih. Kordiš je to ocenil kot nesprejemljivo. Bivši član Levice predlaga naslednje referendumsko vprašanje: »Ali ste za to, da Republika Slovenija poveča obrambne izdatke nad raven v letu 2024?«.
