Državni zbor se je po nujnem postopku lotil izrednih razmer na RTV Slovenija (kjer poteka tudi stavka). Poslanka Gibanja Svoboda in nekdanja novinarka nacionalne televizije Mojca Šetinc Pašek je nujnost postopka – čemur je SDS ostro nasprotovala – utemeljevala s stališčem, da na RTVS vladajo katastrofalne razmere, »ko si je ena sama politična stranka prilastila javno RTVS in jo kroji po svoji podobi«. Poslanka je poudarila, da je nujno treba ukrepati, »da se nevzdržno rušenje, popolno uničevanje javnega dobrega prekine, konča«.
Stranke vladajoče koalicije strank Gibanje Svobode, SD in Levica so s 53 glasovi potrdile vsebino zakona, ki predvideva umik politike iz vodenja RTV Slovenija. To nameravajo doseči s popolno prenovo upravljanja RTVS: namesto programskega sveta (29 članov) in nadzornega sveta – katerih člane je doslej imenoval državni zbor – bodo vpeljali enoten svet RTV Slovenija s 17 člani. Po novem državni zbor ne bo več imenoval članov sveta javnega zavoda, ampak jih bodo zaposleni v javnem zavodu izvolili šest, preostalih enajst članov pa bodo na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in nacionalni svet invalidskih organizacij. Zakon uvaja tudi posvetovalno telo – petčlanski finančni odbor. Novost zadeva tudi upravljanje zavoda: namesto generalnega direktorja ga bo vodila štiričlanska uprava s predsednikom uprave na čelu.
Zgodovinska sprememba
V vroči razpravi, ki so ji ton dajali zlasti v poslanski skupini SDS, so ponavljali znane argumente o nesmiselnosti obveznega plačevanja RTV-prispevka in o levičarski usmerjenosti novinarjev javnega medijskega zavoda. Alenka Jeraj je v imenu SDS poudarila, da spremembam nasprotujejo, ker so prepričani, da bo po njihovi oceni odvisnost od vladajoče politike večja in ne manjša. Glavna pomanjkljivost zakona pa da je, da popolnoma izključuje gledalce in poslušalce. »Tisti, ki RTVS plačujejo vsak mesec, ne bodo imeli več nobene besede,« je dejala Alenka Jeraj. Branko Grims pa je ugovarjal, da izbor predstavnikov civilne družbe po njihovem ni pravi, ker »da je slovenska civilna družba bolj politična od politike«. Grims je prepričan, da vladajoča koalicija spreminja javni medij v »ultralevičarsko trobilo«. V NSi so bili ogorčeni, ker z zakonom čez noč prekinjajo mandat aktualni sestavi programskega sveta. Poslanka Iva Dimic (NSi) je ugotavljala, da se v imenu depolitizacije izvaja politizacija.
Drugačnega mnenja so bili v koaliciji. Poslanec SD Jonas Žnidaršič je novelo zakona o RTVS označil za zgodovinsko, ker da se politika umika iz medijev, vrača pa da se uredniška in novinarska avtonomija. »Končuje se doba izčrpavanja medijev, političnih pritiskov, ukinjanja oddaj, kadrovanja in neupoštevanja stroke,« je dejal Žnidaršič. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ocenila, da je razprava v državnem zboru potrdila, da je bil novi zakon o RTVS nujno potreben. »Javno obračunavanje z zaposlenimi in sindikalisti kaže na slabo vodenje javne radiotelevizije. Ne zanima me, kdo je začel s to politizacijo. Zame je pomembno, da se to konča,« je dejala Asta Vrečko.
Novi organ upravljanja RTV Slovenija naj bi glede na določila zakona oblikovali najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi novele, aktualni generalni direktor pa bi do imenovanja nove uprave opravljal funkcijo kot vršilec dolžnosti. V prihodnjih dneh bo tudi jasno, ali bo SDS tudi v tem primeru predlagala izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma.
