DZ je na tajnem glasovanju z 51 glasovi za in 36 glasovi proti predsednika SDS Janeza Janšo izvolil za novega predsednika vlade. Janša ima tako mandat za sestavo svoje četrte vlade, ki bo 16. slovenska vlada. Kandidate za ministre mora predložiti v 15 dneh. Po izvolitvi je Janša v skladu z ustavo prisegel, da bo spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Pod predlog za to, da Janez Janša postane predsednik vlade, je bilo podpisanih 48 poslancev iz strank SDS, trojčka okoli NSi, Demokrati in Resnica, nakar je po večurni razpravi Janša na tajnem glasovanju prejel celo 51 glasov. Ob predpostavki, da sta njegovo mandatarstvo potrdila tudi manjšinca, se zastavlja vprašanje, kdo je dodal dodaten glas.
Janša, ki je pred volitvami govoril, da ne bo sestavljal manjšinske vlade, si lahko sicer ob zunajkoalicijski podpori Stevanovićevih obeta ugodno večino 48 glasov oziroma 43 plus pet in bo tako še četrtič v politični karieri premier. V skoraj štiridesetih letih delovanja v politiki je bil sicer predsednik vlade doslej dobrih sedem let, nazadnje v času covida-19, na začetku politične kariere je bil od leta 1990 do 1994 obrambni minister, in nato šest mesecev še leta 2000. Je nesporni voditelj slovenske politične desnice, ki je kot nezamenljivi vodja svojo SDS, ki se lahko pohvali s številnim dejavnim članstvom in robustno strankarsko strukturo, v zadnjih mandatih pomaknil v smeri radikalne, populistične desne politične sile z zgledi pri Orbánovi Madžarski in Trumpovih ZDA.
Janša je v nagovoru v državnem zboru med prioritetami koalicije izpostavil razvoj in blaginjo države, decentralizacijo in debirokratizacijo, kot politik, ki je skozi leta preživel številne afere od Depale vasi do Patrie, pa pravi, da bo cilj četrte vlade, ki jo bo vodil, tudi boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. V aferi s prisluhi, v kateri je Sova potrdila vplive na volitve iz tujine in predstavila delovanje paraobveščevalne izraelske agencije Black Cube, s predstavniki katerih se je Janša v mesecih pred volitvami srečal, pa nameravajo njegovi koalicijski partnerji v parlamentu preiskovati Sovo in slovensko policijo.
Napoved decentralizacije
Janša kot pomembno točko nove vlade vidi tudi povečanje rodnosti, saj da mora biti slovenska družina temeljna celica družbe. Delo ni socialna, temveč razvojna in gospodarska kategorija, s katero se ustvarja blaginja in posledično financira socialne storitve, je povzel dele koalicijske pogodbe. Povedal je, da mora denar iz javne zdravstvene blagajne slediti pacientu, kar v prevodu pomeni odpiranje vrat zasebnem interesu v javno zdravstvo. Napovedal je še, da bodo v imenu decentralizacije številne enote državne administracije in dele ministrstev razmestili po različnih slovenskih regijah in s tem tudi zmanjšali prometni pritisk na vpadnicah v prestolnico. Z opozicijo so po Janševih besedah pripravljeni sodelovati pri nekaterih dopolnitvah ustave.
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je v imenu podpisnikov spomnila, da so v SDS, potem ko predsednik Svobode Robert Golob ni dobil zadostne podpore za sestavo koalicije, tehtali, kaj storiti. A da je Janša je na koncu »s svojimi političnimi izkušnjami, modrostjo in preudarnostjo dosegel dogovor«, je izpostavila. Zvonko Černač (SDS) je medtem Janšo označil za izkušenega in mednarodno cenjenega politika in državnika, ki je doslej trikrat vodil vlado. Kakšen Jernej Vrtovec iz NSi je poudaril, da je močno gospodarstvo ključni porok za hkrati najboljšo socialno politiko. Poudaril je razumne davke, debirokratizacijo in svobodo na področju gospodarstva. Vodja poslancev Resnice Katja Kokot pa je dejala, da si ljudje želijo učinkovitejšo državo, manj birokracije in več zdrave kmečke pameti.
Golob: Janša je grozil, da me bo poslal na Dob
Odhajajoči premier in predsednik Svobode Robert Golob je včeraj govoril o tem, da je Janša na zadnji seji sveta za nacionalno varnost odkrito grozil prisotnim, da jih bo »poslal na Dob«. Obenem je prvaku SDS očital, da se kiti z domoljubjem, a da je prav on največja grožnja suverenosti in demokraciji Slovenije. Dobiti denar iz Madžarske za vzdrževanje lastnih strankarskih glasil in to poplačati s tem, da se »proda slovensko premoženje ozkemu krogu Viktorja Orbana«, po Golobovih besedah ni suverenost, temveč nasprotno. Prav tako, je nadaljeval, nikoli ne bo suvereno dejanje »uporaba najzloglasnejše zasebne obveščevalne službe Black Cube za to, da se z lažmi vpliva na volitve v Sloveniji«.
Poslanec SD Luke Gorška je v svojem nagovoru spomnil, da je Slovenija v zadnjem mandatu na napredovala na številnih mednarodnih lestvicah, obenem pa ga skrbijo obeti omejevanja sindikalnega organiziranja, zmanjševanje pomena socialnega dialoga, omejevanje referendumskih možnosti ter diskreditacije nevladnih organizacij in civilne družbe. Kritičen je bil tudi do omnibus zakonov, kakršen je nedavni interventni zakon, v katerih se pod pretvezo nujnosti in učinkovitosti v enem samem aktu odpira več nepovezanih področij ter mimo resne javne in strokovne razprave posega v pravice ljudi in delovanje institucij.
Asta Vrečko pa je v imenu Levice in Vesne novi koaliciji oponesla, da je Janšev način vladanja temelji na ideološkem razdvajanju, plenjenju skupnega in kršitvah človekovih pravic. »Prav nobenega razloga ni, da bi mislili, da bo v četrto drugače, kot je bilo prvič, drugič in tretjič,« je povedala in dodala: »Nismo pozabili vodnih topov in ne napadov na civilno družbo – nov mandat se napoveduje prav z napadom na slednjo.«
Ob robu včerajšnje seje so se na Trgu republike pred poslopjem parlamenta zbrali nasprotniki Janševe politike. Tako imenovana protestna kolesarska skupščina, ki se je oblikovala okoli petkovih kolesarskih protestov, ki so zaznamovali Janševo tretjo vlado v obdobju epidemije covida-19, je izvedla simbolično opozorilno akcijo – po Trgu republike se je namreč zapeljala velikanska črna kocka. Pobudniki so opozorili, da znova prihaja »obdobje kratenja svobode govora, napadov na neodvisnost medijev, zlorabe javnih institucij, krčenja delavskih in socialnih pravic ter uničevanje javnega zdravstva za dobičke najbogatejšega enega odstotka«. Janši so med drugim očitali sodelovanje z agencijo Black Cube pred marčnimi parlamentarnimi volitvami. Pri tem pa so prepričani, da je z Janševim mandatarstvom »resno ogrožena mednarodna suverenost države«.
Logar: očitno je neenotna predvsem opozicija
"Govorili so, da smo neenotni v poslanski skupini Demokrati, izkazalo se je, da so neenotni v opoziciji," je glasovanje na omrežju X pospremil prvak Demokratov Anže Logar. V Demokratih so Janši zaželeli "uspešno delo za prihodnost Slovenije".
Na prepričljivo večino sta na družbenih omrežjih opozorila tudi predsednik NSi Jernej Vrtovec in predsednik Fokusa Marko Lotrič. Z njo so po besedah Vrtovca "odprli pot do razvojne desnosredinske vlade, ki bo delala za ljudi". "Pogumno naprej," pa je pristavil Lotrič.
Janši so na Facebooku čestitali tudi v SLS in mu zaželeli "veliko uspeha pri vodenju stabilne, razvojno usmerjene in povezovalne vlade, ki bo ustvarila pogoje, v katerih bomo vsi živeli bolje".
"Med nami ni šaljivca"
Mesec in Vrečko sta za STA zatrdila, da 51. glas zagotovo ni prišel iz njihove poslanske skupine. Z Janšo so po navedbah Vrečko na povsem drugačnih političnih stališčih in, kot so danes v razpravi povedali vsi njihovi poslanci, se z njegovo politiko in politiko bodoče desne vlade "nikakor ne strinjajo". Mesec pa je pristavil: "Tega šaljivca ni med nami."
Poslanka Svobode, sicer tudi podpredsednica DZ Nataša Avšič Bogovič pa je za STA navedla, da so v Svobodi enotni ter da prestopov poslancev ni na vidiku.
Ob dodatnem glasu podpore Janši so se namreč na parlamentarnih hodnikih pojavila ugibanja, ali bi ta lahko pomenil tudi poslanski prestop na koalicijsko stran.
