Državni zbor v roku šestdesetih dni ustavnemu sodišču ni poslal nobenega odgovora v zvezi z ustavno presojo zakonov o tujcih in mednarodni zaščiti. Na ustavnem sodišču so potrdili, da so doslej prejeli zgolj mnenje vlade, ki pa trdi, da sta oba zakona skladna z ustavo. Državni zbor ni niti zaprosil za podaljšanje 60-dnevnega roka, ki je potekel v prvih dneh avgusta, je mogoče razbrati iz sporočila ustavnega sodišča. Situacija je pri tem skrajno sporna, saj so bili ravno politiki iz strank Levice, Socialnih demokratov in deloma tudi Svobode lani tisti, ki so sprožili ustavno presojo zakonov, ker so menili, da določbe, ki jih je uvedla tedanja Janševa koalicija, kršijo ustavo.

Prelaganje odločitve

Kot smo poročali, je zaplet letos nastal na seji vlade 13. julija, na kateri so vsi prisotni ministri potrdili sporno mnenje, ki ga je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve. Kasneje je več ministrov iz Levice in SD zatrdilo, da niso vedeli, o čem so glasovali. Iz zapletenih okoliščin, ki so vodile do glasovanja, je bilo mogoče razbrati, da sta notranji minister Boštjan Poklukar in premier Robert Golob (oziroma njuni tesni sodelavci) sporno mnenje pred drugimi ministrstvi oziroma ministri delno prikrila oziroma jih na potencialno kolizijo mnenj nista ustrezno opozorila. Ministri Levice in vrsta ministrov iz SD so kasneje izrazili pričakovanje, da bo zadevo »popravil« državni zbor. Ta naj bi – prek matičnega odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo – ustavnemu sodišču čim prej poslal nasprotno mnenje: da sta zakona ustavno sporna. To je s pravnega stališča v veliki meri pričakovano, saj je ob vsebinsko enakih določbah v zakonu o tujcih, ki so kršile človekove pravice tujcev oziroma prosilcev za azil, ustavno sodišče že leta 2019 ugotovilo neskladje z ustavo. Janševa vlada jih je kasneje kljub temu ponovno vgradila v zakon.

Predsednica odbora Tereza Novak je včeraj za Dnevnik povedala, da se bodo poslanci v prihodnjih dneh vendarle usklajevali o tem, kakšen odgovor poslati ustavnemu sodišču. Pri tem se bodo naslonili tudi na mnenje državnozborske zakonodajno-pravne službe (ZPS). To mnenje sicer še ni pripravljeno, pričakovati pa je mogoče, da bo do zakonov kritično, saj je ZPS že pred sprejetjem spornih zakonskih določb opozorila, da jih ustava ne dopušča.

Tereza Novak meni, da so določbe v obeh zakonih ustavno sporne. Hkrati pa napoveduje, da bo zakonodaja jeseni v vsakem primeru spremenjena, saj jo bo treba uskladiti s strategijo na področju integracije migrantov. Ta naj bi bila sprejeta konec septembra, je ocenila Tereza Novak. »Tedaj bo priložnost tudi za spremembo ustavno spornih določb,« je dejala.

Iz državnega zbora smo poleg tega prejeli odgovor, da »datum seje, ko bo ustavno sodišče odločilo o zadevi, ni znan« in da »o zadevi lahko ustavno sodišče odloča šele čez več mesecev«. »Dnevne rede sej ustavnega sodišča redno spremljamo,« so zatrdili. Iz odgovora je tako mogoče razbrati, da državnega zbora odlašanje in zamuda 60-dnevnega roka ne skrbita. »Gre za tako imenovani instrukcijski rok, kar pomeni, da lahko državni zbor pripravi odgovor tudi po izteku roka in ga bo ustavno sodišče vseeno upoštevalo. Zgolj pridobiti ga mora pred sejo, na kateri bo odločalo v zadevi,« pravijo v državnem zboru.

Poslanci naj bi nasprotovali vladi

S počasnim pristopom pa ni zadovoljna članica odbora za notranje zadeve, poslanka Levice Nataša Sukič. »Najlažje je reči, da bo v vsakem primeru sprejet nov zakon. Seveda ga moramo sprejeti, ampak še prej moramo oblikovati mnenje, za katero nas je zaprosilo ustavno sodišče. Zagotovo ga bomo pripravili,« je napovedala v včerajšnjem pogovoru za Dnevnik. Poslanka je prepričana, da bo ustavno spornost zakonov prepoznala tudi zakonodajno-pravna služba. »Nov zakon, ki bo izločil protiustavne določbe, pa bomo pripravili poslanci sami, če ga ne bo hotela pripraviti vlada,« je napovedala. »Levica vsekakor vztraja pri mnenju, ki smo ga izrazili, ko smo lani zakona vložili v ustavno presojo.«

Poslanci tedanje opozicije – danes člani koalicije – so lani menili, da določbe, ki politiki omogočajo, da na arbitraren način zapre mejo pred prosilci za azil ali pa njihovo gibanje omeji na meje občin, kršijo temeljne človekove pravice, ustavo in mednarodne konvencije. Zaradi letošnjega nasprotnega mnenja vlade je trinajst velikih nevladnih organizacij ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja pozvalo k odstopu, premierja Goloba pa k umiku mnenja. Oba politika sta pozive zavrnila oziroma ignorirala.

Priporočamo