Poslanci so tudi na ponovnem odločanju, potem ko je državni svet (DS) vložil odložilni veto na družinski zakonik, potrdili zakonske spremembe, ki izenačujejo razno- in istospolne partnerje pri sklepanju zakonske zveze in posvojitvi otrok. Odpravo nedopustne diskriminacije istospolnih partnerjev je poslancem naložilo ustavno sodišče. Za sprejem je bilo tokrat potrebnih 46 glasov. Državni zbor je včeraj tudi v drugo potrdil spremembe družinskega zakonika. Za je glasovalo 51 poslancev, proti pa 24. Na mizi državnega zbora tako ostaja še pobuda za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o popravkih družinskega zakonika, ki jo je prejšnji teden vložila koalicija Za otroke gre!, ki jo vodita Aleš Primc in Metka Zevnik, podpira pa jo tudi stranka SDS.
Sklep o nedopustnosti referenduma
Pričakovati je sicer, da bo državni zbor na to pobudo izglasoval sklep o nedopustnosti referenduma, saj 90. člen ustave določa, da ni dopustno razpisati referenduma o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Kdaj bo sklep na mizi poslancev, še ni jasno. Vlada naj bi se z dogajanjem v zvezi z družinskim zakonikom seznanila na današnji seji. Referendumska zakonodaja sicer določa, da če se pobuda nanaša na zakon, ki po ustavi ne more biti predmet referendumskega odločanja, DZ v 14 dneh po vložitvi pobude sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, in ga objavi v uradnem listu. V sklepu se navedejo razlogi, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati.
V tem primeru se bodo pobudniki, tako je napovedal Primc, ponovno obrnili na ustavno sodišče. Poslanka SDS Alenka Jeraj je sicer včeraj ocenila, da bi ustavno sodišče moralo dopustiti referendum, saj da smo o podobni stvari na referendumu odločali že dvakrat, posvojitve pa »niso zapisane nikjer v ustavi«. Izjava je zavajajoča. Ponovimo, da je referendum mogoče prepovedati le zoper zakon, ki odpravlja protiustavnost, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče. Ker v preteklosti še nismo imeli odločb, ki ju je ustavno sodišče izdalo letos, je bil takrat referendum dopuščen.
Ob tem velja opozoriti, da postopki, ki prelagajo uveljavitev zakona, ne vplivajo na pravice istospolnih partnerjev, saj je ustavno sodišče določilo, da do popravkov zakonodaje velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb in da za razno- in istospolne pare veljajo enaka pravila za posvojitev otrok. Na ta način so ustavni sodniki zavarovali pravice posameznikov v konkretnih postopkih, kar pa seveda ne odvezuje zakonodajalca od sprejetja popravkov. Odločbe ustavnega sodišča so obvezujoče in dokončne, kar pomeni, da jih je treba spoštovati in na ustrezen način uresničiti.
Nespoštovanje ustavnih odločb
To, da nekateri nasprotujejo spremembam družinskega zakonika, sicer ni nepričakovano, je pa problematično, da pozivi k neodpravi diskriminacije prihajajo iz vrst državnih svetnikov in opozicijskih poslancev. Situacija kaže na širši problem nespoštovanja odločitev ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je v lanskem letnem poročilu opozorilo, da je ob koncu leta ostalo nespoštovanih 23 odločb ustavnega sodišča. V primerjavi z letom prej se je torej stanje poslabšalo, saj je bilo konec leta 2020 nespoštovanih 18 odločb.
Pri tem je sodišče v preteklosti že večkrat opozorilo, da gre v primerih, ko se pristojni normodajalec v roku ne odzove na odločbo ustavnega sodišča, za hudo kršitev načel pravne države in delitve oblasti. Protiustavna posledica je torej že samo dejstvo, da odločba ustavnega sodišča ostaja neizvršena. Referendumska pobuda na novelo zakona, ki uresničuje odločbi ustavnega sodišča, pa je torej poskus spodkopavanja pravne države. Uporaba referenduma kot pravnega sredstva zoper odločbe ustavnega sodišča bi namreč na dolgi rok povsem spodkopala funkcijo ustavnega sodišča in bi pravzaprav pomenila postopno ukinitev najvišjega varuha človekovih pravic.
