Celjski sodnici Leonidi Jager danes ni uspelo izvesti predobravnavnega naroka za Radovana Cinka, nekdanjega prvega moža stanovanjske zadruge Atrij. Potem ko je lani na sodišče prišla nekdanja računovodkinja Damjana Šumlak, ki je zavrnila krivdo, je tokrat na sodišče prišel še Cink. A ta priložnosti, da bi se izrekel o krivdi, čemur je predobravnavni narok namenjen, ni dobil.
Njegova zagovornica, odvetnica Brigita Levičar Praznik, je namreč sodišču podala predlog za prenos krajevne pristojnosti. Kot je povedala, obramba pred takšnim sodiščem ne bi bila učinkovita, okrnjen bi lahko bil tudi videz nepristranskosti, saj so glede na število potencialnih oškodovancev v omenjeni kazenski zadevi, več kot šest tisoč jih je, med temi tudi zaposleni na sodišču ter njihovi sorodniki.
Okrožni državni tožilki Katji Leban se zdi predlog neutemeljen, a je odločitev prepustila sodišču. Ker sodnica za odločanje v tem primeru ni pristojna, temveč mora o tem odločiti predsednica sodišča Petra Giacomelli, je bil predobravnavni narok prekinjen.
Neupravičeno porabljala denar rezervnega sklada
Nekdanji direktor Cink in računovodkinja Šumlakova naj bi, kot so pred petimi leti razkrili celjski kriminalisti, kazniva dejanja izvrševala od konca leta 2005 do sredine leta 2017. Etažne lastnike večstanovanjskih stavb in poslovnih objektov naj bi oškodovala za okoli 3,5 milijona evrov in si iz rezervnega sklada pridobila za okoli 2,5 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. Večinoma naj bi šlo za denar od obratovalnih stroškov in najemnin za tretje osebe, od elektrike, zavarovanj, komunalnih stroškov … Denarja naj ne bi odvajala, temveč naj bi ga puščala na transakcijskih računih poslovnega subjekta, čeprav bi ga morala prenesti na poseben, tako imenovani fiduciarni račun.
Cink in Šumlakova sta tako obtožena treh nadaljevanj kaznivih dejanj poslovne goljufije, za kar je zagrožena kazen od enega do deset let zapora. Atrij, ki je na širšem celjskem območju upravljal več kot 300 stanovanjskih in poslovnih stavb, je šel decembra 2017 v stečaj, ki se je aprila lani zaključil. Upniki so v stečaju prijavili za 6,9 milijona evrov terjatev, stečajni upraviteljici Katji Lušina pa je s kupnino od prodaje premoženja uspelo poplačati le tretjino dolgov. Največ denarja so dobile banke, ki so imele svoje terjatve ustrezno zavarovane, medtem ko so številni drugi upniki ostali praznih rok.
