Nekatere poslovalnice Pošte Slovenije so imele v dneh tik pred prazniki precej težav z izvajanjem svojih storitev. Prebivalci Slovenije so prejemali klice iz posameznih poslovalnic, da jim zaradi povečanih bolniških odsotnosti med zaposlenimi ne morejo dostaviti paketa na dom. To se je denimo zgodilo v poslovalnici na Dolenjski cesti v Ljubljani, ki pokriva širše območje Rudnika in Galjevice. Uslužbenci so tako naslovnike po telefonu obvestili, da je njihov paket sicer prispel, a jim ga ne morejo dostaviti. Na delovnem mestu preprosto niso imeli dovolj dostavljalcev. Prejemniki lahko svoj paket pridejo bodisi iskat v poslovalnico bodisi počakajo nekaj dni, ko se bo predvidoma stanje z bolniškimi odsotnostmi toliko normaliziralo, da bo na terenu znova dovolj pismonoš, so jim sporočili s Pošte.
Zakonsko zagotovljena dostava
Četudi sta covid ali gripa povsem razumljiva razloga za kočljivo situacijo, v kateri se je med drugimi znašla tudi Pošta, bi lahko imela družba s tem veliko zakonsko težavo, opozarjajo naši sogovorniki, ki dobro poznajo področje poštnih storitev, a se ne želijo izpostavljati. Pošta Slovenije ima namreč zakonsko obvezo, ki se imenuje univerzalna poštna storitev. Zadolžena je, da pisemske pošiljke do 2 kilogramov oziroma pakete do 10 kilogramov naslovniku dostavi v zakonsko določenih rokih.
V skladu z zakonom, splošnimi pogoji in odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) Pošta Slovenije opravlja tako imenovano univerzalno poštno storitev, ki ne dopušča veliko manevrskega prostora. Država Slovenija namreč v »javnem interesu zagotavlja vsem uporabnikom poštnih storitev na svojem celotnem ozemlju pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno izvajanje univerzalne (poštne, op. a.) storitve«. To je, med drugim, tudi sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk ter paketov do 10 kilogramov. Država z univerzalno storitvijo preko Pošte Slovenije vsem naslovnikom pošiljk zagotavlja najmanj pet delovnih dni tedensko »najmanj en sprejem in eno dostavo dnevno na dom ali v prostore vsake fizične ali pravne osebe«, je razvidno iz pojasnil Akosa, ki imenuje izvajalca te univerzalne storitve. Pošta Slovenije na podlagi odločbe Akosa javno storitev izvaja do leta 2028.
Zakon in podzakonski akti določajo, da morajo biti pisemske pošiljke »praviloma« prenesene v treh delovnih dneh, prednostne pisemske pošiljke v enem delovnem dnevu oziroma najkasneje v treh delovnih dneh, blagovne pošiljke pa »bodo praviloma v vsaj 80 odstotkih prenesene v dveh delovnih dneh in v vsaj 95 odstotkih v treh delovnih dneh«. V roke prenosa se ne štejejo dan oddaje pošiljke, dnevi, ko pošta ne posluje, sobote, nedelje in dela prosti dnevi ter »čas zamude zaradi višje sile ali zaradi zastoja prometa brez krivde izvajalca«. Prav to zadnje določilo je ključno pri presoji, ali bi se Pošta lahko znašla v situaciji, ko bi kršila zakon, opozarjajo naši sogovorniki.
Tudi Akos dopušča izjeme
Tudi Akos dopušča odklone pri opravljanju univerzalne poštne storitve »zaradi višje sile ali v razmerah, nevarnih za dostavljalca«. »Skrb za zdravje« – v to kategorijo bi lahko šteli tudi koriščenje bolniških odsotnosti – je ena izmed takih izjem pri opravljanju univerzalne poštne storitve, ugibajo naši sogovorniki. Ali bo Pošta nazadnje izpolnila svojo zakonsko obvezo ali ne, pa bo odvisno predvsem od tega, kdaj se bo oziroma se je na delo vrnilo dovolj dostavljalcev, da so oziroma bodo znova lahko začeli dostavljati pakete na dom. Razlogov za skrb ni, če je imela Pošta le dan ali dva hud kadrovski primanjkljaj, nakar so kljub težavam zagotovili dovolj dostavljalcev in pakete vendarle dostavili v zakonsko predpisanih rokih.
Na Pošti Slovenije so za Dnevnik v minulih dneh zatrdili, da bodo »vse pošiljke prenesene v predpisanih rokih prenosa«, vprašanja, kaj bi za njihovo zakonsko obvezo pomenilo, če jim paketov ne bi uspelo pravočasno dostaviti, pa niso komentirali. Prav tako niso odgovorili na vprašanje, ali je ljubljanska poslovalnica osamljen primer, kjer se soočajo s takšnimi težavami, oziroma ali je stanje podobno še v kakšni drugi poslovalnici. Prav tako niso odgovorili, kolikšen delež njihovih zaposlenih je bil bolniško odsoten. »Na nekaterih poštah se srečujemo z nekoliko povečanim številom bolniških odsotnosti, kar pa je primerljivo s podobnim obdobjem v lanskem letu in je običajno v tem zimskem času porasta prehladnih obolenj in respiratornih okužb v državi. Bolniške odsotnosti, kljub zajetnemu decembrskemu povečanemu številu pošiljk, ne vplivajo na kakovost izvajanja poštnih storitev,« so zatrdili, izpostavljenega primera pa niso podrobneje komentirali.
