Globalne razmere se spreminjajo in gredo v nepredvidljivost, nakazuje se ne preveč varna prihodnost, Slovenija pa na tej poti ne bo pristajala na »svet, v katerem morala ni zakon in ga vodi človeški pohlep«, ampak bo dosledno zagovarjala in zahtevala spoštovanje mednarodnega prava in človekovih pravic. Tako je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon ob začetku tridnevnega posveta slovenske diplomacije. ZDA bodo ostale najpomembnejša zunajevropska zaveznica Slovenije, Nato jamstvo kolektivne varnosti, Evropsko unijo pa čaka vrsta izzivov, je ocenila. »Čas je, da države članice resno razmislimo, kaj sploh želimo... sicer bo večno neenotna EU v tekmovanju velesil končala daleč pri repu, če ne celo kot žrtev,« je dejala ministrica na Brdu pri Kranju.
Posvet diplomacije je vsakoletni dogodek, letos 28. po vrsti, ko pridejo v domovino vodje slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev, da z nosilci zunanje politike večinoma za zaprtimi vrati premeljejo dogajanje preteklega leta in naloge za naprej. Največji zunanjepolitični projekt je ta čas članstvo v varnostnem svetu (2024–2025). Prihodnje leto Slovenijo med drugim čakajo predsedovanje in organizacija vrha skupine MED9 (devetih sredozemskih držav) ter priprave na članstvo v svetu za človekove pravice v obdobju 2026–2028.
Skrbi in obeti ob menjavi v ZDA
Čakajo pa jo tudi mnogi zunanjepolitični izzivi, manj ali bolj predvidljivi. Denimo učinki menjave na čelu ameriške vlade na globalno dogajanje. Premier Robert Golob je med včerajšnjim nagovorom diplomatom ocenil napovedi Donalda Trumpa o uvedbi splošnih carin kot skrb zbujajoče. »Ne bom govoril o trgovinski vojni, ker je za to zagotovo še prezgodaj, vendar pa bo Evropska unija morala redefinirati svojo pozicijo s tega vidika,« je dejal. Golob je dodal, da Evropsko unijo čakajo tudi drugi gospodarski izzivi, med glavnimi je ustanavljanje kapitalske in finančne unije.
Je pa omenil tudi »velike obete«, da zna zamenjava oblasti v Beli hiši pripeljati do zaustavitve spopadov predvsem v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
Danes bo diplomate nagovorila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, jutri pa predsednica države Nataša Pirc Musar.
»Očiščenje« strategije
Prav ob začetku diplomatskega posveta je vlada včeraj potrdila novo zunanjepolitično strategijo, ki naj bi bila kompas za državo in diplomacijo pri uresničevanju zunanjepolitičnih načrtov pa tudi podlaga usklajenemu nastopanju nosilcev zunanje politike, kar ni bil vedno primer. Ministrica je povedala, da je strategija dolga 15 strani (sedanja jih ima 38 in je bila sprejeta leta 2021, v času vlade Janeza Janše). Vsebuje načrt delovanja na sedmih prioritetnih področjih, prvič pa je v njej določeno omejeno število ciljev, kar naj bi omogočilo oceno konkretnih rezultatov. Strategiji bodo sledili akcijski načrti s konkretnimi aktivnostmi in časovnicami.
Stretegija potrjuje vitalno umeščenost Slovenije v jedrno Evropo in evro-atlantski prostor ter širi slovenske zunanjepolitične prioritete v globalni prostor, je sporočilo zunanje ministrstvo. Poseben poudarek je namenjen Sloveniji v EU, Natu ter Organizaciji združenih narodov in drugih multilateralnih forumih ter razvijanju odnosov s tretjimi državami.
Fajon je dejala, da so strategijo očistili različnih ideoloških poskusov v preteklosti« z omenjanjem totalitarizmov in višegrajske skupine, po drugi pa da odslikava predvsem spremenjene razmere v svetu in izzive.
