V Evropskem okoljskem uradu (EEB) so pred letošnjo zimo, ki bo po njihovih besedah z vidika oskrbe in cen energije še zahtevnejša od minule, objavili analizo ukrepov, ki so jih države članice EU doslej sprejele za zmanjševanje povpraševanja po plinu in električni energiji. Avtorji poročila so države EU razvrstili v štiri skupine glede na strogost sprejetih ukrepov. Slovenija se je skupaj z osmimi drugimi državami uvrstila v drugo skupino držav – to so države, ki so obvezne ukrepe za varčevanje z energijo uvedle samo v enem sektorju, pretežno v javnem.
Obvezni ukrepi tudi za državljane
V prvo skupino držav so se uvrstile Nemčija, Italija, Francija, Portugalska in Španija, ki so obvezne ukrepe izvedle v vsaj dveh sektorjih, večinoma v javnem sektorju in gospodarstvu. »Imamo pa tudi dve državi, to sta Nemčija in Italija, ki sta največji porabnici in uvoznici plina v Evropi in sta obvezne ukrepe dejansko uvedli tudi za državljane,« je povedal Davide Sabbadin, namestnik vodje politik za podnebje in energijo pri EEB. V predzadnjo skupino se je uvrstilo deset držav, ki so uvedle zgolj prostovoljne ukrepe, v zadnjo skupino pa tri države – Bolgarija, Latvija in Romunija –, ki niso uvedle nobenih ukrepov za varčevanje z energijo.
Ena od ključnih ugotovitev poročila je sicer, da je samo 14 od 27 držav EU sprejelo obvezne ukrepe za zmanjšanje porabe energije. Najstrožje ukrepe so praviloma uvedle države, ki sicer uvažajo velike količine ruskega plina, v Luksemburgu, Avstriji, na Malti ter v severnoevropskih in vzhodnoevropskih državah pa so bili ukrepi načeloma blažji. »Ukrepi, ki so jih države sprejele za zmanjšanje porabe plina in električne energije, so bili zelo različni. Energetska varnost je bila sicer ohranjena, vendar tudi zaradi posebnih okoliščin – zlasti zelo visokih cen plina in električne energije ter toplega vremena. Zaradi teh dejavnikov ni jasno, ali bo EU lahko ponovila te prihranke in dosegla energetsko varnost v prihodnji zimi. Podaljšanje ciljev za zmanjšanje porabe plina bi morali zato spremljati dodatni ukrepi za varčevanje z energijo,« so opozorili v EEB.
Predlogi ukrepov
Da bi zagotovili energetsko varnost EU tudi v prihodnje, v EEB pozivajo h krepitvi ukrepov. »Menimo, da je treba v EU ustanoviti javno delovno skupino za varčevanje z energijo, ki bo spremljala ukrepe na nacionalni in ravni EU. Lani so nam pomagale mila zima in visoke cene. Ampak visoke cene niso politika. Potrebujemo komplementarne ukrepe za varčevanje z energijo,« je opozoril Sabbadin. V EEB med drugim predlagajo tudi obsežno promocijo varčevanja z energijo prek medijev in podporo hitremu razvoju instrumentov za upravljanje povpraševanja po plinu in elektriki (na primer z razširitvijo uporabe pametnih števcev, ki omogočajo spremljanje porabe v realnem času). Za najpopularnejše in najučinkovitejše ukrepe za varčevanje z energijo so se sicer po oceni EEB doslej izkazali učinkovitejše ogrevanje, prehod na obnovljive vire in toplotne črpalke (številne države so na primer s subvencijami in finančnimi spodbudami podprle naložbe v sončno energijo in toplotne črpalke), omejitev temperature ogrevanja in hlajenja ter zmanjšanje razsvetljave in prehod na LED-luči.
Greenpeace je medtem v ločenem poročilu, ki se osredotoča na srednjo in vzhodno Evropo, pozval evropske odločevalce, naj svoja prizadevanja usmerijo v posodobitev stavb, da bodo energetsko učinkovitejše, namesto da vlagajo v nove projekte na področju fosilnih goriv. Lorelei Limousin iz Greenpeaceove evropske enote je opozorila: »Obstaja priložnost, da dolgoročno zmanjšamo povpraševanje po energiji, kar je resnično ključnega pomena za zaščito ljudi pred energetsko revščino, za našo energetsko varnost in tudi za naše podnebne cilje.«
