Koalicija je obljubila, da bo do leta 2025 uvedla socialno pravičnejši sistem zdravstvenega zavarovanja, kar pomeni, da višina obveznega zdravstvenega prispevka ne bi bila enotna, temveč prilagojena višini dohodka zavarovanca. Na ministrstvu za zdravje so še pred kratkim javno zatrjevali, da si prizadevajo uresničiti vladno časovnico. Informacije, ki jih je zbral Dnevnik, razkrivajo, da se politična zaveza vlade do prihodnjega leta ne bo uresničila.
Ministrstvi za finance in za zdravje smo 19. novembra vprašali, kakšni so njihovi konkretni načrti preureditve obveznega zdravstvenega prispevka. Prosili smo za predvidene obrise novega, bolj solidarnega sistema, vključno z izhodišči in časovnico preureditve ter implementacije.
Z marcem podražitev prispevka
Finančno ministrstvo, ki ga vodi Klemen Boštjančič, na naša vprašanja ni odgovorilo. Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, pa je en odstavek dolg odgovor pisalo deset dni. »Ministrstvo za zdravje je naročilo študijo možnih scenarijev za preoblikovanje obstoječega obveznega zdravstvenega prispevka v enotni višini 35 evrov, ki ga plačujemo vsi enako, v bolj pravično in istočasno finančno vzdržno obliko,« odgovarja. A pozor: ta študija ni od včeraj, bila je naročena januarja 2024, končni dokument pa so na ministrstvu prejeli že aprila. Izdelal jo je center poslovne odličnosti na ekonomski fakulteti.
Z ministrstva za zdravje so dodali, da ministrstvo za finance po pregledu scenarijev še kar preverja izvedbene možnosti, ki pa so po njihovih navedbah tako stroškovno kot administrativno obremenjujoče. »Predvidevamo, da bo ministrstvo za zdravje v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) s 1. marcem 2025 višino obveznega zdravstvenega prispevka ustrezno prilagodilo rasti bruto plač v preteklem letu.«
Odgovor ministrstva ni povsem v skladu z nedavnim odgovorom na poslansko vprašanje Mihe Kordiša. V zvezi s preoblikovanjem obveznega zdravstvenega prispevka so namreč Kordišu odgovorili, da so predlogi različnih višin obveznega zdravstvenega prispevka še naprej v medresorskem in koalicijskem usklajevanju. In dodali: »Na ministrstvu si prizadevamo, da bi se obvezni zdravstveni prispevek preoblikoval v pravičnejšo in progresivnejšo obliko, pri kateri bi bila višina prispevka odvisna od višine dohodkov posameznika in bi se sprememba lahko uveljavila s 1. januarjem 2025.«
Kot je znano, je ključna slabost januarja uvedenega fiksnega prispevka njegova nepravičnost. Prispevek, ki je pri 35 evrih enak za vse, ima tudi status obveznega prispevka za socialno varnost, ki zmanjša davčno osnovo. To pomeni, da so najrevnejši, ki dohodnine sploh ne plačujejo, pravzaprav edini, ki se jim razpoložljivi dohodek tudi dejansko zmanjša v celotnem znesku prispevka. Tisti v najvišjem dohodninskem razredu medtem dejansko plačajo dobrih 17 evrov na mesec. Zato je zagovornik načela enakosti že lani poleti poslance pozval, naj obvezni zdravstveni prispevek oblikujejo progresivno, glede na dohodek zavezancev.
Prioriteta na papirju, v praksi pa ...
S prejetim odgovorom ministrstva za zdravje smo soočili koalicijske stranke. Vprašali smo jih, kako komentirajo to, da ureditve pravičnega prispevka v skladu z obljubami očitno ne gre pričakovati, in kaj nameravajo v zvezi s tem storiti. »V tem tednu smo obe koalicijski partnerici spomnili na dano zavezo o uvedbi socialno pravičnega prispevka. Pred tem smo v dogovoru s koalicijskima partnericama pripravili tudi svoj predlog in ga dali v preučitev ministrstvu za zdravje in ministrstvu za finance. Na odziv še čakamo,« so odgovorili iz Levice. V stranki sicer ocenjujejo, da je rešitev mogoče sprejeti še pred koncem letošnjega leta: »Sama izvedba pa mora biti sprejeta pred kakršno koli korekcijo obstoječega prispevka.«
Tako kot v Levici so tudi v stranki SD v odgovoru poudarili, da je zagotovitev socialno pravičnega zbiranja prispevkov za zdravstvo ena najpomembnejših koalicijskih zavez. »Še vedno menimo, da je sedanji sistem začasna rešitev, ki jo mora zamenjati pravičnejši sistem, v katerem bo obremenitev odvisna od prihodkov zavarovancev. V zvezi s tem smo večkrat opozorili koalicijske partnerje, da je treba konkretizirati ukrepe. Neukrepanje v smeri pravičnega preoblikovanja zdravstvenega prispevka ni skladno z našimi pričakovanji,« pravijo Socialni demokrati. Odgovora iz Gibanja Svoboda včeraj nismo prejeli.
Luknja v zdravstveni blagajni
Sedanja ureditev ni le nepravična. Druga slabost 35-evrskega prispevka je, da se z njim zbere premalo sredstev. Z njim povezan letošnji primanjkljaj v zdravstveni blagajni znaša 136 milijonov evrov; vlada je lani sklenila, da ga bo pokrila s transferjem iz državnega proračuna. Če bi se hoteli izogniti transferju, bi moral biti obvezni zdravstveni prispevek vsaj za deset evrov višji.
Konkretno kakšne rešitve ponuja študija, ministrstvo za zdravje ne razkriva. A z njimi očitno niso zadovoljni na finančnem ministrstvu. Po njihovem mnenju so predlagani scenariji stroškovno in administrativno »obremenjujoči«. Zato je po njihovi oceni bolje zgolj podražiti prispevek in ga prilagoditi rasti plač v letu 2024. Od januarja do konca septembra letos so bruto plače nominalno zrasle za 6,5 odstotka, prispevek bi torej po marcu 2025 znašal najmanj 37 evrov, kar pomeni, da bo še vedno potreben proračunski transfer v tromestnem milijonskem znesku. Pri čemer se po naših neuradnih informacijah na pristojnih ministrstvih že porajajo zamisli, da bi moral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v prihodnje sam poskrbeti za izravnano poslovanje. Torej tudi za krpanje luknje, ki je med drugim posledica lani sprejete odločitve vlade Roberta Goloba.
Preglavice tudi zaradi plačne reforme
V Dnevniku smo prejšnji teden opozorili, da se ZZZS sooča z dodatnim finančnim bremenom, ki je posledica plačne reforme v javnem sektorju. Na ministrstvu za javno upravo ocenjujejo, da znaša finančni učinek dviga plač zaradi odprave nesorazmerij in prevedbe v novo plačno lestvico v zdravstvu 229,8 milijona evrov. Denar za plače zaposlenih
v zdravstvu bo moral zagotoviti ZZZS. V zdravstveni blagajni so ocenili, da bo reforma v letu 2025 povišala njihove odhodke za 141 milijonov evrov.
Že zdaj je jasno, da teh dodatnih sredstev ne bodo mogli zagotoviti s pričakovanimi prilivi v blagajno. Potreben bi bil dodaten, najmanj 46-milijonski transfer iz državnega proračuna. Ministrstvo za finance za zdaj ni pripravljeno povečati transferjev. V prihodnjem letu načrtuje 420 milijonov evrov, kar je enak znesek kot letos. V letu 2026 bi ga celo zmanjšali, in sicer za 60 milijonov evrov. »Sredstva bodo namenjena za enake ukrepe, kot so predvideni že v veljavnem zakonu o izvrševanju državnih proračunov za leti 2024 in 2025, torej za zdravila, dialize, transplantacije in druge zdravstvene storitve ter za izvajanje drugih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,« poudarja ministrstvo. Povedano drugače: v skupnem znesku ni predvidenih sredstev, ki bi bila neposredno povezana z dvigom mase plač in s primanjkljajem, ki je posledica (prenizkega) obveznega zdravstvenega prispevka.
Keber: Razmišljajo le o tem, kako bi premožne obremenili čim manj
»Vse kaže, da namerava vlada zavlačevati s spremembo krivičnega obveznega zdravstvenega prispevka tako dolgo, da jo bodo prehitele volitve,« je prepričan nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, ki se že več kot 20 let zavzema za uveljavitev proporcionalnega prispevka, nazadnje v okviru civilne iniciativne Glas ljudstva. Po Kebrovi oceni bo vsota, za katero se bo s 1. marcem 2025 povečal sedanji 35-evrski prispevek, zgolj še povečala krivičnost. »Zanimivo, da vlada ni imela administrativnih težav, ko je čez noč nadomestila enotno premijo dopolnilnega zavarovanja z dvakrat bolj krivičnim obveznim prispevkom (ker ga najpremožnejši plačujejo v polovičnem znesku),« ugotavlja, »sedaj pa že leto in pol 'proučuje' scenarije za bolj pravično dajatev, čeprav je prava rešitev ena sama: dajatev, ki je sorazmerna s posameznikovim dohodkom.«
Znan je tudi odstotek, za katerega je treba povečati osnovni zdravstveni prispevek, da bi dobili vsoto, ki jo je do lani zbralo ukinjeno dopolnilno zavarovanje. Znano je tudi, da je tak prispevek možno vključiti v dohodninsko osnovo in se tako izogniti zmanjšanju dohodnine, ki najbolj koristi premožnejšim in zmanjšuje davčne prilive. Sprememba nominalnega zneska v odstotek je tudi izvedbeno povsem nezahtevna.
»Res pa je, da ta pristop ne diši uradnikom na ministrstvu za finance, ki razmišljajo o stopničasti obremenitvi v absolutnih zneskih, ki bi najpremožnejše obremenili bistveno manj kot dajatev v odstotku,« komentira Keber. »Samo za to gre: kako naj se bogati razred izogne solidarnosti z revnimi državljani. Ne gre se več slepiti: ta vlada – in vse pred njo – ima hude težave samo takrat, ko je treba spremeniti regresivno dajatev v solidaren prispevek, pa čeprav je to temeljni princip javnega zdravstvenega zavarovanja. Povečevanje regresivnosti ga spreminja v vedno bolj odvisnega od plačilne sposobnosti posameznika in je neke vrste postopna privatizacija financiranja zdravstva.«
