Letos mineva deset let od sanacije slovenskega bančnega sistema, v katero je slovenska država vložila pet milijard evrov, več kot sto tisoč posameznikov pa je s takratnim izbrisom ostalo brez bančnih delnic in podrejenih obveznic, a to dejanje še ni dobilo (sodnega) epiloga. Ekonomist in profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Bogomir Kovač meni, da so slovenske banke kljub omenjenemu »madežu« v relativno ugodni poziciji in kondiciji. »Je pa dozorel čas, da začne sedanja vlada pri bankah spodbujati izdajo delnic ali obveznic, z novimi kreditnimi aranžmaji pa bi nato banke pomagale slovenski ekonomiji, prebivalstvo pa bi imelo varčevalne alternative za svoje 25 milijard evrov 'težke' (bančne) prihranke, ki jih najeda desetodstotna inflacija. Ta jim realno odnese tri milijarde evrov letno. Zaradi opisanega slovenski trg kapitala ne zaživi. Namesto tujcev bi lahko od zadolževanja slovenske države (za)služili slovenski državljani, ki tudi polnijo državni proračun,« je jasen Kovač, ki pričakuje, da država preneha s pasivno držo. Na področju energetike in zdravstva bo morala izkoristiti potenciale ter povezati bančni in realni sektor.
Večja minimalna plača,
manj kreditov
Kakšna je aktualna »krvna slika« slovenskega bančništva? »Slovenske banke so v ugodnem položaju, saj jim obrestni prihodki in dobički rastejo, banke so tudi izjemno likvidne. Po sanaciji slovenskega bančnega sistema leta 2013 so bile banke pri kreditiranju in plasiranju naložb previdne, večino slabitev in rezervacij so opravile že takrat, zato ni pričakovati večjih tveganj za banke,« ocenjuje Kovač. O vstopu Slovencev na kapitalski trg pa pravi: »Z različnimi covidnimi dodatki, ki jih je prejemal relativno ozek krog ljudi, smo bili zadnja tri leta priča kopičenju prihrankov, a z aktualnimi višjimi cenami se ti počasi znižujejo. Veliko omenjenih prihrankov je šlo za nakupe nepremičnin – naraščale so cene tako rabljenih kot novih – a zdaj se to umirja. Na trg kapitala pa slovensko prebivalstvo, tudi na podlagi izkušenj iz preteklosti, ni vstopalo bolj množično,« ugotavlja Kovač.
Kreditna aktivnost bo v prihodnje zavoljo dodatnega kapitalskega blažilnika Banke Slovenije (BS) in dviga minimalne plače verjetno nekaj nižja. »In vendar je nelogično, da se kreditna sposobnost prejemnika minimalne plače znižuje, čeprav ima višje dohodke. To bi morala BS in finančno ministrstvo sistemsko in dolgoročno rešiti,« je sklenil Bogomir Kovač.
V Novi KBM prav tako ugotavljajo, da se »z rastjo minimalne plače dodatno znižuje kreditna sposobnost potrošnika«. Predpis zahteva, da mora potrošniku po plačilu vseh obveznosti iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače (kar je več od minimalne neto plače), kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora dodatno k zgoraj navedenemu znesku ostati znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja. Družine z minimalnimi do povprečnimi slovenskimi prihodki predstavljajo 70 odstotkov zaposlenih in imajo zelo nizko kreditno sposobnost – ali pa je sploh nimajo.
Obrestna marža naj bi se dvignila
Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), pa o izzivih slovenskih bank pove: »Dvig obrestnih mer je načeloma dobra informacija za klasične poslovne banke, med katere v Sloveniji spada glavnina bank in hranilnic. To kažejo delniška gibanja pri evropskih bankah, ki so bila v preteklem letu kljub izzivom energetske krize v Evropi celo rahlo pozitivna. Povpraševanje po bančnih posojilih je zelo odvisno od splošne gospodarske slike, predvsem od dinamike investicij in potreb po financiranju nakupov nepremičnin in drugih potrošniških dobrin. Višja inflacija praviloma pozitivno vpliva na obseg potrebnih posojil. Naklonjenost nakupu ali gradnji stanovanja je med potrošniki velika, medtem ko se je naklonjenost izboljšavam v stanovanju znižala na ravni iz prvega četrtletja 2021. Nekoliko so se ohladili obeti glede nakupa vozila v prihodnjih mesecih, kar je povezano z višjimi povprečnimi cenami vozil in tudi z manj ugodnimi lizinškimi pogoji (velik del teh je vezan na euribor in pribitek).«
Letos Ivanc pričakuje zmernejšo, a pozitivno rast kreditiranja stanovanjskih posojil, saj se bodo zaključevali večji stanovanjski projekti. Podatki tudi ne kažejo, da bi banke zelo povečale rezervacije in slabitve, padec cen energentov in nekaj sprejetih uredb in zakonov je pomembno znižalo to tveganje. Pri podjetniških posojilih pa so se kreditni standardi zaostrili. »Pričakujem, da se bo obrestna marža v enem letu z 1,5 dvignila na okoli 1,7 odstotka, predvsem zaradi hitrejšega dviga posojilnih od depozitnih obrestnih mer. Ker so kazalniki likvidnosti visoki in je razmerje med posojili in depoziti nizko, pomembnega dviga depozitnih obrestnih mer v roku enega leta ne pričakujemo, vseeno pa se bodo depozitne obrestne mere nekoliko dvignile. Nekoliko bolj pri daljših ročnostih depozitov, a bodo realno negativne (nižje od pričakovane inflacije v obdobju vezave depozita),« je razložil sogovornik iz GZS.
