Prebolela onkološka bolezen utegne otežiti ali celo onemogočiti sklenitev življenjskega zavarovanja in najem dolgoročnih bančnih posojil. Ministrstvo za zdravje namerava s posebnim zakonom ustaviti finančno diskriminiranje.
»Problem je najbolj pereč za tiste, ki so za rakom zboleli v otroštvu, saj jim diagnoza v odraslosti med drugim otežuje sklepanje življenjskih zavarovanj, ki so pogoj za najem hipotekarnih kreditov,« poudarja Kristina Modic, predsednica Združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom. »Čeprav je oseba povsem zdrava, si posledično ne more urediti stanovanjskega vprašanja in je bistveno prikrajšana v primerjavi z osebami, ki niso nikoli zbolele za rakom.«
Zakon za enakost na bančno-zavarovalnem tržišču
Z uveljavitvijo zakona o pravici do pozabe bi bilo to diskriminiranje ukinjeno in nekdanjim bolnikom ne bi bilo več treba dajati teh informacij, imeli bi enak dostop do zavarovalnih in kreditnih produktov.
Vlada Roberta Goloba je že sprejela izhodišča za pripravo tega zakona. »Ta pravica bo ljudem, ki so preboleli raka, omogočila, da jim pri sklepanju finančnih, zavarovalnih in podobnih produktov ne bo več treba dajati informacij o svoji pretekli bolezni,« je pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. »Osebe, ki so kadar koli prebolele raka, bodo imele do kreditnih in zavarovalniških produktov enak dostop kot vsi ostali.«
»Po naših informacijah nobena od bank ali hranilnic, ki poslujejo pri nas, ne zbira ali hrani podatkov o tem, da je neka stranka bolnik z rakom,« v zvezi s tem odgovarjajo v Združenju bank Slovenije. »Banke in hranilnice takih strank ne obravnavajo drugače ali pod drugačnimi pogoji glede kreditne sposobnosti in dostopa do kreditiranja.«
Slovensko zavarovalno združenje ni odgovorilo na Dnevnikova vprašanja.
»Zdravstveni vprašalniki, ki med drugim vključujejo tudi vprašanja o morebitnih preteklih rakavih obolenjih, so redna in običajna praksa bank in zavarovalnic pri oceni tveganj na strani konkretnega potrošnika oziroma pri prodaji finančnih produktov, posebej kreditov in življenjskih zavarovanj,« pa opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).
Če je odgovor »da«, se zaplete
Strokovno gradivo za pripravo zakonskega osnutka je pripravil profesor pravnih ved Jaka Cepec, predsednik Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo. »Banke pri hipotekarnih kreditih bodisi pogojujejo ali zgolj omogočajo boljše pogoje zadolževanja, če stranka poleg hipotekarnega kredita sklene še življenjsko zavarovanje. Pri sklepanju življenjskih zavarovanj se stranki praviloma postavi vprašanje, ali je prebolela raka. Če je njen odgovor 'da', se zaplete. Nekatere zavarovalnice imajo notranjo politiko, da diagnozo nehajo upoštevati šele 20 let po koncu zdravljenja.«
Ta 20-letni rok ne temelji na sodobnih znanstvenih spoznanjih. Pri nekaterih oblikah raka se namreč verjetnost ponovitve izenači z verjetnostjo pojava bolezni pri osebah, ki še niso imele te bolezni. Predlagana zakonska rešitev upošteva to dejstvo. »Pri osebah, ki so zbolele pred 21. letom starosti, bi pravica do pozabe nastopila po petih letih po koncu zdravljenja. Pri starejših od 21 let je doba deset let,« pojasni Cepec. Zakon pooblašča še strokovno telo za oblikovanje podrobnejše časovnice za posamezne oblike in stadije raka ter morebitno določitev še krajših rokov.
Pri ZPS načelno podpirajo namero vlade o uzakonitvi pravice do pozabe. Gre namreč za temo, ki je za potrošnike pomembna, saj trenutno stanje omogoča omejevanje dostopnosti finančnih produktov za potrošnike na podlagi diskriminacije določenih skupin ljudi, konkretno potrošnikov, ki so v preteklosti preboleli rakava obolenja. Hkrati gre za problematiko, ki je predmet obravnave tudi širše, na ravni celotne Evropske unije. Nekatere države EU so tovrstno pravico do pozabe že uzakonile, pravico do pozabe podpira tudi krovna potrošniška organizacija na ravni EU.
V Španiji jih je 80 odstotkov imelo težave
Pravico do pozabe je v skladu s priporočilom evropskega parlamenta doslej uzakonilo šest držav Evropske unije, a marsikje so določila le črka na papirju, ugotavlja Tanja Španić, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija in od leta 2020 tudi predsednica Evropske zveze za raka dojk. Zakonodaja najbolje deluje v Belgiji in na Nizozemskem, v Italiji in Španiji imajo zavarovalnice še vedno pravico izdati zavrnilno odločbo, brez navedbe razloga. V Španiji je študija Fundacije Josep Carreras pokazala, da ima 80 odstotkov 18- do 35-letnikov z levkemijo težave pri pridobivanju zavarovalniških in bančnih storitev.
»Diagnoza rak te ne spremlja zgolj na področju financ, temveč tudi v drugih okoliščinah, denimo pri pridobivanju zdravniških spričeval v procesu posvojitev,« poudarja Tanja Španić. »Odprava teh oblik diskriminacije bo naš naslednji korak.«
Pri ZPS še ugotavljajo, da so potrošniki nepravično obravnavani tudi v zvezi z nekaterimi drugimi zdravstvenimi stanji oziroma diagnozami težkih bolezni, zato bi bilo smiselno razmisliti o možnostih širše uporabe pravice do pozabe, z namenom omogočanja enakopravnega dostopa do finančnih storitev vsem potrošnikom.
