Najvišje zakonodajno telo v državi je od njegove ustanovitve vodilo 15 predsednikov DZ. Med njimi je bila le ena predsednica, in sicer Urška Klakočar Zupančič, ki se bo s te funkcije poslovila na petkovi ustanovni seji DZ. Ob njej so celoten mandat mesto na čelu DZ zasedali le še trije, in sicer Janez Podobnik, France Cukjati in Milan Brglez.
Seznam vseh dosedanjih predsednikov najvišjega slovenskega zakonodajnega organa
1. Herman Rigelnik (od 23. 12. 1992 do 14. 9. 1994)
2. Jožef Školč (od 16. 9. 1994 do 28. 11. 1996)
3. Janez Podobnik (od 3. 12. 1996 do 27. 10. 2000)
4. Borut Pahor (od 10. 11. 2000 do 9. 7. 2004)
5. Franc (Feri) Horvat (od 12. 7. 2004 do 22. 10. 2004)
6. France Cukjati (od 22. 10. 2004 do 15. 10. 2008)
7. Pavel Gantar (od 15. 10. 2008 do 2. 9. 2011)
8. Ljubo Germič (od 2. 9. 2011 do 21. 12. 2011)
9. Gregor Virant (od 21. 12. 2011 do 28. 1. 2013)
10. Janko Veber (od 27. 2. 2013 do 1. 8. 2014)
11. Milan Brglez (od 1. 8. 2014 do 22. 6. 2018)
12. Matej Tonin (od 22. 6. 2018 do 23. 8. 2018)
13. Dejan Židan (od 23. 8. 2018 do 3. 3. 2020)
14. Igor Zorčič (od 5. 3. 2020 do 13. 5. 2022)
15. Urška Klakočar Zupančič (od 13. 5. 2022 do 10. 4. 2026*)
* Mandat se ji bo iztekel na ustanovni seji novega sklica DZ, ko bodo potrjeni poslanski mandati.
** Prvi je po osamosvojitvi države najvišji slovenski zakonodajni organ kot predsednik prve večstrankarske skupščine Republike Slovenije vodil France Bučar (od 9. 5. 1990 do 23. 12. 1992).
Potek ustanovne seje
Po potrditvi dnevnega reda nove poslance najprej čaka imenovanje predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije (MVK). V komisiji imajo predstavnika vse poslanske skupine. Njihovi začasni vodje so se v sredo dogovorili, da bo vodenje komisije pripadlo poslanski skupini Demokratov. Mesto podpredsednika je pripadlo stranki Resnica. Kot izhaja iz predloga sklepa, vloženega v DZ, je kandidat za predsednika Tadej Ostrc, za podpredsednika pa Zoran Stevanović.
Po imenovanju vodstva MVK bodo sejo DZ prekinili, predvidoma se bo nadaljevala čez dve uri.
V vmesnem času se bo na seji sestala novoimenovana MVK, ki bo pregledala poročilo o izidu volitev, potrdila o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
To možnost bi lahko izkoristila še SDS, ki je po volitvah v DZ 22. marca podala že več ugovorov na izid volitev. Državna volilna komisija je v torek sicer zavrnila še zadnji ugovor SDS, ki ga je ta minuli teden podala na izvedbo volitev. Čas za vložitev pritožb na MVK je do začetka seje komisije.
DZ konstituiran s potrditvijo polovice mandatov
Ko bo komisija opravila svoje delo, bo DZ nadaljeval plenarno sejo, kjer bo odločal o potrditvi poslanskih mandatov. DZ o potrditvi odloči na podlagi poročila mandatno-volilne komisije o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list. Predstavil ga bo torej Ostrc. Sledita predstavitev stališč poslanskih skupin in razprava poslancev.
O nespornih mandatih bo DZ glasoval skupaj, o morebitnih spornih pa posebej. Poslanec, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Ko je potrjena vsaj polovica mandatov, je novi sklic DZ konstituiran, pravi poslovnik DZ, dosedanjemu pa mandatna doba preneha. Prav tako preneha mandat vladi, ki od tega trenutka naprej opravlja le še tekoče posle.
Mukotrpno iskanje večine, potrebne za izvolitev predsednika DZ
Po potrditvi poslanskih mandatov poslance čaka izvolitev novega predsednika DZ. DZ bo takoj po začetku te točke sejo prekinil za pol ure za vlaganje predlogov kandidatur. Koliko kandidatov bo, še ni jasno. Na današnjih sestankih so sicer možnosti podpore enemu kandidatu iskali v strankah aktualne koalicije, največja parlamentarna stranka Svoboda, ki je mesto predsednika DZ zasedala v iztekajočem se sklicu, pa svojega kandidata v petek ne bo predlagala, je danes dejal njihov podpredsednik Matej Arčon.
Kot je razbrati iz neuradnih informacij v ozadju političnih preigravanj, prizadevanja za pridobivanje zadostne podpore še potekajo, pričakovati je tudi še usklajevanja pred začetkom ustanovne seje. Med možnimi scenariji, ki krožijo, je tudi pridobivanje glasov za kandidata, ki bi prihajal iz vrst Demokratov. To bi lahko nakazovale tudi današnje izjave predstavnikov aktualnega koalicijskega trojčka, ki na vprašanje, ali je možno, da kandidat, ki bi ga bili pripravljeni podpreti, ne bo prihajal iz nobene izmed strank koalicijskega trojčka, niso podali konkretnih odgovorov. Je pa koordinator Levice Luka Mesec dejal, da bo aktualni koalicijski trojček pri glasovanju "absolutno enoten".
Na drugi strani se o skupnem kandidatu pogovarjajo tudi v strankah t. i. tretjega stebra: NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resnica. Iz tega kroga se je zadnje dni v medijih sicer največkrat omenjalo možnost kandidature Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, pa tudi ugibanja o Stevanoviću in Križanu. A je Stevanović še danes zanikal, da bi mu kdo mesto formalno ponudil, Križan pa je v sredo ocenil, da njegova izvolitev ne rešuje vsebinskih izzivov države.
Kandidata za predsednika DZ lahko predlaga najmanj deset poslancev, glasovanje je tajno, kandidat pa za izvolitev potrebuje večino vseh poslanskih glasov, torej najmanj 46. Lahko je hkrati predlaganih več kandidatov, možnih je tudi več krogov glasovanj.
To glasovanje zato praviloma začrta pot nove koalicije, običajno pa je funkcija predsednika DZ tudi pomemben del koalicijskih usklajevanj in je del kadrovskega razreza vsakokratne vladne koalicije. A ker sestava prihodnje koalicije tokrat še ni jasna, bi lahko stranke prišle tudi do dogovora o začasnem predsedniku, kar bi jim kupilo čas za koalicijska usklajevanja. Tako se je zgodilo pred dvema mandatoma, ko je začasni predsednik postal prvak NSi Matej Tonin, četudi pozneje NSi ni vstopila v vlado Marjana Šarca.
Volitev na druge funkcije na tokratni ustanovni seji ne bo. Mora pa DZ v 30 dneh izvoliti podpredsednika DZ, predsednike in podpredsednike delovnih teles ter generalnega sekretarja DZ.
Po konstituiranju DZ stečejo postopki za imenovanje mandatarja. V prvem krogu ga lahko predlaga predsednica republike.
Ta je danes vnovič ponovila, da bo mandatarstvo podelila tistemu, ki bo najprej zbral 46 glasov poslancev. Meni, da je to tudi logična poteza. "Če želimo pohitriti postopke, ni nobenega smisla, da podeljujem mandat nekomu, ki nima 46 glasov, ker ne bo uspešen," je izpostavila. Kot je še spomnila, se bo po oblikovanju poslanskih skupin sestala z njihovimi vodji, ki se bodo z njo "pogajali za podelitev mandata". "Oni so tisti, ki mi bodo nosili število glasov, jaz pa bom morala šteti," je sklenila.