Redko kateri predpis, ki ga je v javno razpravo poslalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), je naletel na tako buren odziv, kot se je zgodilo z osnutkom pravilnika o merilih za izračun stroškov oskrbe mačk in psov v zavetiščih, ki so tam dlje kot 120 dni in so finančno breme države. »Pravilnik je neživljenjski in škodljiv, napisan je nestrokovno in ne zajema dejanskih stroškov oskrbe. Predlagana cena je bizarna. Zadostovala bi za hrano za posamezno žival za največ deset dni,« so v svojih pripombah med drugim zapisali predstavniki osmih slovenskih zavetišč – Meli, Turk, Zonzani, Mala hiša, Horjul, Oskar Vitovlje, Sevnica in Veterinarska bolnica Brežice. Sešteli so vse dejanske stroške (oskrbnika, bivalnih prostorov, vode, kanalščine, elektrike, hrane in vsega drugega) na dnevni ravni in prišli do zneska 25,68 evra na dan za psa in 24,98 evra za mačko.
“Kar zakonodajalec predpiše in zahteva, naj poravna”
Ljubljansko zavetišče Gmajnice je pripombe k pravilniku in predloge nanizalo na desetih straneh. »Vsak dan delovanja zavetišča, oskrbe, vsak obrok, zdravilo, vsako minuto dela mora nekdo plačati ali podariti. Nič se ne zgodi samo od sebe. Država in občine morajo denar za živali zagotoviti vnaprej in v zadostnem obsegu. Lahko se kaj poračuna na koncu leta, prerazporedi kaj v naslednje leto, nikoli pa ne sme zmanjkati zato, ker ne poskrbimo za ustrezno financiranje zavetišč. Kar zakonodajalec predpiše in zahteva, naj poravna,« sta ministrstvo pisno pozvali Barbara Mihelič, direktorica ljubljanskega živalskega vrta, pod katerega sodijo Gmajnice, in Tanja Ferenčak, veterinarka v tem zavetišču.
Poudarili sta tudi, da so psi, ki so v zavetišču dlje kot 120 dni (takrat finančno breme zanje prevzame država), tam z razlogom. »Ker so težko posvojljivi. So bodisi stari in s pridruženimi boleznimi, največkrat so nesocializirani, mejno agresivni, potencialno nevarni. Pogosto jih obišče še veterinar. Če jih hočemo oddati, jih je treba socializirati, sicer se čas bivanja v zavetišču podaljša,« navajajo v Gmajnicah.
Še tako dobro zavetišče je
za živali velik stres
Opozarjajo tudi, da so stroški dela ena najdražjih postavk v zavetiščih, ki pa je v pravilniku izpuščena. »Za 20 centov, kolikor predlagajo za dnevno oskrbo majhne mačke, je mačji obrok še vedno na polici trgovca. In tudi če ga pripelje v zavetišče, potrebujemo skladišče, kuhinjo, skledice, nekoga, ki hrano uskladišči, ki določi primeren obrok, sestavo in količino, nekoga, ki obrok razdeli, preveri, ali ga je žival pojedla, ki pomije posodice in vse skupaj zabeleži. Glede na zakonske zahteve je treba upoštevati tudi nujnih najmanj enajst minut oskrbe na mačko in eno uro na psa (čiščenje, hranjenje, sprehod, socializacija z osebjem …),« naštevajo v ljubljanskem zavetišču.
Cenik dnevne oskrbe živali, ki ga predlaga država, ne upošteva niti tega, da mora imeti vsako zavetišče ustrezno infrastrukturo, prostore, osnovna sredstva, opremo, avtomobile, telefone, računalnike za evidence, uspavalne puške … Spregledani so tudi materiali stroški, kot so električna energija, voda, hrana, gorivo za vozila, stroški ogrevanja, zdravila, zaščitna in delovna oprema ter oblačila in obutev, razkužila, čistila, mačji pesek in mačje stranišče, ležišče, igrače, tekstil … »Živali v zavetišču izgubijo čisto vse, kar so poznale do tedaj – svoje ljudi, dom, poznano okolico ... Zato je še tako dobro zavetišče zaradi spremembe za živali velik stres, kar velikokrat povzroči prebavne težave, drisko. Potrebnega je več mačjega peska, čiščenja, posledično tudi hranjenje z dražjo, največkrat dietno hrano. V Zavetišču Ljubljana uporabljamo hrano, ki je dobre kakovosti, kar polovica je diet,« še navajata Miheličeva in Ferenčakova.
Kaj bo naredilo ministrstvo?
Na naše vprašanje, ali in na koliko nameravajo povišati predlagano ceno oskrbe mačk in psov, ki so v zavetiščih dlje kot 120 dni, so nam na ministrstvu odgovorili, da na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (kritizirani pravilnik so spisali tam) še preučujejo prejete pripombe. Hkrati so opozorili na 31. člen zakona o zaščiti živali, po katerem stroški dnevne oskrbe živali, ki jih plačuje država, zajemajo le hrano, vodo in ustrezno veterinarsko oskrbo. »Za pokritje drugih stroškov za dolgotrajno oskrbo, ki jih ima zavetišče, bi bilo treba spremeniti zakon,« so pojasnili.