Opozorila, da predlagane spremembe prinašajo veliko težav, spremljajo tudi aktualno različico predloga zakona o digitalizaciji zdravstva. Predlog, ki med drugim predvideva novo javno podjetje, je ob vrsti sprejetih amandmajev sicer dobil zeleno luč državnozborskega odbora za zdravstvo, a so se vrstila podobna opozorila kot na začetku poti nove zakonodaje. Državnozborska zakonodajno-pravna služba tako ocenjuje, da bi lahko predlagana ureditev zaradi tveganja kršitve varstva osebnih podatkov nedopustno posegala v zasebnost posameznika.
Pripombe, ki ostajajo
Tudi ob koalicijskih amandmajih ključne pripombe ostajajo, je pojasnila Barbara Gerečnik iz zakonodajno-pravne službe. V predlagani ureditvi niso zadostno opredeljene posamezne obdelave osebnih podatkov, določitve namena obdelave pa so ohlapne in pomensko odprte, je povzela. Sorazmernosti obdelave osebnih podatkov v posamezni zbirki, vzpostavljeni s predlogom zakona, ni mogoče preveriti, je dodala. Obsežna centralizirana zbirka podatkov po oceni zakonodajno-pravne službe zvišuje tveganja glede kršitev, kot so nepooblaščeni dostopi in nepooblaščeni vdori v sistem. V omenjeni službi so posvarili tudi pred napakami pri zagotavljanju točnosti in ažurnosti osebnih podatkov.
Že na začetku tedna so bili znani pomisleki urada informacijskega pooblaščenca. »Nobena država se ne loti centralizacije na način, da zmeče vse podatke na en kup in da do kupa dostopajo vsi mogoči organi za različne namene,« je ugotavljala informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik. To preprosto ni varno, je poudarila. Iz trenutnega predloga zakona, čeprav dopolnjenega z amandmaji, še vedno niso jasno razvidne vloge, dolžnosti in obveznosti vseh upravljavcev in tudi družbe, ki jo zakonodaja predvideva, je opozorila informacijska pooblaščenka.
Nekompatibilni sistemi in zamujene priložnosti
Sorodne pomisleke imajo tudi v komisiji državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Zakaj vztrajati pri rešitvi, ne glede na vsa opozorila o tveganjih, povezanih s centraliziranim zbiranjem in obdelavo občutljivih osebnih podatkov, se je vprašala državna svetnica Monika Ažman. Komisija je ocenila, da bi bilo smiselno pred nadaljevanjem zakonodajnega postopka še enkrat proučiti pripombe ter uskladiti rešitve. Zakonska ureditev tega področja bo lahko prelomno vplivala na nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva in zdravstveno oskrbo pacientov, so opozorili. Strinjajo se, da je bilo veliko časa za povezovanje obstoječih informacijskih sistemov in baz podatkov že zamujenega in da se Slovenija še vedno sooča z nekompatibilnimi sistemi v zdravstvu. Kljub temu je z rešitvami bolje še malo počakati, dokler ne bodo zagotovljeni dovolj trdni temelji za nadgradnjo digitalizacije, so ocenili v komisiji.
Sodobna in varna prihodnost zdravstva
Predlog je v bran vzel državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež, ki v njem vidi pot do sodobne, varne in učinkovite prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema. Po njegovih besedah predstavlja osnovo za podatkovno podprto zdravstvo, kjer bo digitalna tehnologija služila ljudem. Njegove prednosti so izpostavljali tudi nekateri koalicijski poslanci. Aleksander Prosen Kralj je poudarjal, da so v koaliciji opozorila slišali in posledično vložili tudi več amandmajev. Digitalizacija lahko pripomore k boljšemu spremljanju stanja v zdravstvu, je izpostavila Nataša Sukič (Levica), da v poslanski skupini SD o predlogu nimajo enoznačnega mnenja, pa je dala vedeti poslanka omenjene stranke Mojca Šetinc Pašek. V opoziciji, kjer so glasovali proti, so izpostavljali pomisleke stroke. Jože Tanko (SDS) je posvaril pred odločitvami, ki so povezane z velikimi tveganji. »Zakon, ki je pred nami, ni dober,« je ugotavljala Iva Dimic (NSi).
Digitalizacije ne urejamo prvič
Trenutni poskus urejanja digitalizacije zdravstva ni prvi doslej. Leta 2023 je svojo pot, potem ko so ga v odboru za zdravo ocenili za neustreznega, zaključil tedanji predlog tovrstne zakonodaje. Na ministrstvu za zdravje so napovedali pripravo boljšega zakona. Spremenjeni predlog zakona je vlada vložila junija letos, a je obtičal zaradi zadržanje zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pred prihajajočim referendumom. Ker oba zakona posegala v zakon o pacientovih pravicah, je vlada naknadno pritrdila še nekoliko spremenjenemu predlogu zakona o digitalizaciji. Ta je zdaj pred poslanci, a se podobno kot pred dvema letoma vrstijo svarila o premalo premišljenih rešitvah.
