Na letošnji zadnji redni seji so danes v parlamentu odmevale besede predsednice republike Nataše Pirc Musar. Predsednica, ki se drži obljube, da bo vsakokrat ob koncu leta nagovorila poslance, je v svojem govoru nanje naslovila številne kritike. Ko je govorila o izzivih sodobnih družb, je recimo izpostavila problematično komuniciranje na družbenih omrežjih, kjer Slovenija prav nič ne zaostaja za svetom. V imenu svobode govora se marsikomu zdi povsem sprejemljivo širiti laži, je izpostavila med drugim, ob tem pa spomnila tudi na nedavno objavo domačih naslovov sodnikov in sodnic na družbenih omrežjih.

Pri tem je še posebej obsodila problematično obnašanje politike, ki naj bi bila zgled državljanom. »Da najvidnejši politiki aktivno spodbujajo odpor proti pravosodju, policiji in drugim institucijam pravne države, tako da jih označujejo za 'krivosodje' in 'farso', je nevarno,« je bila ostra do izjav, ki sta si jih v zadnjih tednih privoščila premier Robert Golob in prvak SDS Janez Janša. »Primerjati sodstvo z mafijo ali obtoževati policijo sodelovanja s kriminalnimi združbami je nedostojno, nedržavniško in nedomoljubno.«

Janševi odkorakali iz dvorane

Povedno pri tem je, da so poslanci SDS tik pred govorom predsednice zapustili dvorano, Janša pa je na omrežju X v daljšem zapisu naštel, zakaj Pirc-Musarjeva ni »njegova predsednica«. S tem je dodatno potrdil sporočilo predsednice republike in znova pokazal, kako spoštuje institucije in njihove predstavnike zgolj takrat, ko mu to politično ustreza. Nedvoumne obsodbe tega, da je Golob postopek, v katerem se je znašel pred KPK, označil za farso, na drugi strani nismo slišali niti iz ust koalicije.

Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je izpostavil, da že dejstvo, da predsednica republike nagovori DZ, kaže, da smo soočeni z nekaterimi izzivi, »ki jih je treba nagovoriti preko meja koalicije in opozicije«. »A tisti, ki jim je bil govor najbolj namenjen, torej predstavniki vlade s premierjem na čelu in na drugi strani največja opozicijska stranka s predsednikom na čelu, niso bili v dvorani,« je podčrtal problem. Vodja poslancev SD Jani Prednik pa je dejal: »Nagovor predsednice ni bil le kritičen, določene zadeve je tudi pohvalila. Je pa verjetno tudi namen takšnih nagovorov, da predsednica na neki način postavi ogledalo celotni politiki.«

Predsednica se je dotaknila tudi težav z imenovanjem guvernerja Banke Slovenije, potem ko njen kandidat Anton Rop ni prestal glasovanja poslancev. Poudarila je, da vodij tako pomembnih institucij ne moremo izbirati po sistemu »vaši-naši«, ampak po strokovnosti. Namestnik vodje poslancev Gibanja Svoboda Lenart Žavbi je v zvezi s tem dejal, da so bili prejšnji predsedniki zelo dobri v usklajevanju predlogov, ki so jih pošiljali v državni zbor: »To ni kritika te predsednice, ampak mogoče priznanje prejšnjim predsednikom. Verjamem pa, da bo z leti in meseci predsednica tudi uspešnejša pri tem.«

Krepitev boja proti nasilju

Pirc-Musarjeva se je v dolgem govoru dotaknila še številnih drugih tem. Opozorila je na visoko izpostavljenost osnovnošolcev spletnemu nadlegovanju, izkušnje žensk z nasiljem in zlorabe starejših. Pozvala je k okrepitvi celotnega sistema boja proti nasilju. Jasna je bila, da noben zakon ne more stanja spremeniti čez noč. Pri tem je poudarila pomen vzgoje. »Prosim, omejimo uporabo mobilnih telefonov v šolah in vseh okoljih, kjer poteka delo z ranljivimi skupinami. Ne bomo prvi na svetu,« je recimo predlagala.

Glede mednarodnih odnosov Slovenije je predsednica dejala, da so v dobrem stanju, toda posvarila, da časi niso lahki. Omenila je vse več nepredvidljivih groženj in hibridne oblike delovanja proti državam. Kot razlog za skrb je še izpostavila, da po uspešnosti razvoja Evropa ni niti prva niti druga na svetu pri nobeni od kritičnih tehnologij. »Poročilo nekdanjega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija za boljšo konkurenčnost Evrope predvideva vložek 800 milijard evrov letno in korenite reforme. Če ne bomo ukrepali, pravi, bomo ogrozili svojo blaginjo, okolje ali svobodo.«

Spomnila je tudi na dogajanje v Ukrajini in Gazi. Slovenija po njenih besedah upravičeno obsoja rusko agresijo in nevzdržen odnos Izraela do civilistov v Gazi, ki ima vse značilnosti genocidnega ravnanja. Ob prihajajočem novem letu pa si je predsednica pred poslanci še zaželela, da bi se politike lotili bolj vizionarsko, dolgoročno, s pogledom v prihodnost. »Za generacije, ki prihajajo za nami – kolikor se le da enotno.«