Državni izpitni center (RIC) je objavil rezultate tretješolcev, šestošolcev in devetošolcev, ki so marca opravljali NPZ. Prvi so svoje znanje preverjali iz učnega jezika in matematike, drugi iz učnega in prvega tujega jezika ter matematike, tretji pa iz učnega jezika, matematike in nabora tretjih predmetov (kemija, zgodovina, tehnika in tehnologija, prvi tuji jezik).
Poleg obveznega NPZ za učence 3. razredov so osvežitve zakona o osnovni šoli v osnovnošolski prostor že v lanskem šolskem letu prinesle tudi pomembno spremembo za devetošolce: njihovi dosežki na NPZ bodo lahko na srednjih šolah, kjer število kandidatov presega število vpisnih mest, že drugo leto zapored vplivali tudi na vpis.
Pričakovani povprečni dosežek okoli 50 odstotkov
Kot so pojasnili na RIC, so predmetne komisije tudi letos pripravile preizkuse znanja tako, da bi bil povprečni dosežek pri posameznem predmetu v državi okoli 50 odstotkov možnih točk. »Takšen delež ne pomeni otrokovega znanja za šolsko oceno nezadostno (enico). NPZ so namreč sestavljeni drugače, kot so običajno sestavljeni preizkusi znanja v šoli, saj vsebujejo manj nalog, ki bi preverjale minimalne standarde znanja, več pa je nalog, ki preverjajo višje standarde znanja,« so poudarili na RIC.
NPZ za učence 3. razreda je potekal na 463 osnovnih šolah, najslabše pa so se odrezali pri slovenščini, kjer so v povprečju dosegli 40,5 odstotne točke. Pri matematiki so dosegli 57,1 odstotne točke, pri madžarščini in italijanščini pa 67,3 in 61,6 odstotne točke.
NPZ za učence 6. razreda je potekal na 494 osnovnih šolah, letos pa ga je že trinajstič opravljala celotna generacija učencev. Pri slovenščini so v povprečju dosegli 50,4, pri matematiki 52,6, pri angleščini 58, pri nemščini pa 61 odstotnih točk.
NPZ za učence 9. razreda je prav tako potekal na 494 osnovnih šolah: pri slovenščini so se v povprečju izkazali s 56,4, pri matematiki s 54,6, pri angleščini s 54, pri nemščini pa s 45,5 odstotne točke. Najslabše ocenjeni so bili pri kemiji (42,6 odstotne točke).
Spomnimo, da je bil lani povprečni dosežek tretješolcev pri slovenščini približno 47 odstotnih točk, pri matematiki pa skoraj 56 odstotnih točk. V 6. razredu je lani povprečni dosežek pri slovenščini znašal približno 48, pri matematiki 52, pri angleščini skoraj 61, pri nemščini pa približno 50 odstotnih točk. V 9. razredu je bil pri slovenščini povprečni dosežek skoraj 63, pri angleščini skoraj 62, pri matematiki pa približno 53 odstotnih točk.
Krivične primerjave generacij
Na RIC so učencem 3., 6. in 9. razredov ter njihovim staršem omogočili dostop do elektronsko ovrednotenih preizkusov znanja: za vsakega učenca so bile pripravljene dodatne informacije z grafičnimi prikazi dosežkov v primerjavi z vrstniki na šoli in v državi. Tako kot lani je bilo tudi letos veliko poizvedb tistih, ki so dvomili o pravilnem vrednotenju ocenjevalcev testov.
V 3. razredu jih je bilo 2,3 odstotka, uspešnost ponovnega vrednotenja je bila 70-odstotna. V 6. razredu so zabeležili 7,5-odstotno ponovno vrednotenje testov, uspešno rešenih je bilo dobrih 71 odstotkov vseh vlog. V 9. razredu so bili učenci in starši v skoraj enajstih odstotkih poizvedb uspešni v 67 odstotkih primerov.
Direktor RIC dr. Gašper Cankar je na vprašanje, zakaj prihaja do pogostih napak ocenjevalcev, odgovoril, da bo glede tega potrebna analiza, s pomočjo katere bodo ugotovili, ali so bile določene naloge, kjer se merijo kompleksnejša znanja in so potrebni posamezni koraki v postopku, morda bolj subjektivno ocenjevane.
Na RIC poudarjajo, da dosežki učencev na NPZ pri posameznem predmetu in med predmeti v različnih letih niso neposredno primerljivi, saj da kljub enotnim navodilom, ki jih imajo predmetne komisije glede sestavljanja preizkusa, nikakor ne morejo trditi, da je preizkus vsako leto na točko enako zahteven.
Predsednika državne komisije za vodenje NPZ dr. Janeza Vogrinca skrbijo predvsem zelo slabi dosežki tretješolcev. Ti so, kot je povedal, v veliki meri povezani z opozorili, da je zadnja leta nekaj zelo narobe s pismenostjo otrok.
»Tudi letošnji rezultati NPZ niso presenečenje, saj kažejo, da imamo predvsem pri mlajših generacijah velike težave s pismenostjo, te pa se ne odražajo samo pri slovenščini, ampak tudi pri drugih predmetih, celo pri matematiki oziroma tam, kjer so besedilne naloge. Zelo velik delež učencev ne doseže standardov, ki so postavljeni za prvo triletje,« nam je zaupal Janez Vogrinc.
Izkazalo se je namreč, da pri pisanju testa iz slovenščine kar 74 odstotkov tretješolcev ni upoštevalo pravil slovenskega knjižnega jezika in da jih je krajše besedilo zmoglo napisati le 14,8 odstotka. Pri matematiki je le 31,4 odstotka učencev doseglo standard poznavanja števil do 1000 in delov celote, le 9,6 odstotka učencev pa je doseglo standard reševanja besedilnih nalog iz vsakdanjega življenja.
Kje pa Janez Vogrinc vidi ključni razlog za poglabljajoče se izzive v bralni pismenosti otrok? Glede tega bo treba v prihodnje opraviti širšo razpravo, saj vsekakor ne gre za posledico zgolj enega dejavnika, je jasen sogovornik: »Zagotovo je med otroki premalo branja in očitno tudi zgleda doma glede tega. Treba se bo posvetiti tudi krepitvi koncentracije otrok, da bodo sploh zmožni prebrati daljše besedilo. Večji problem učencem predstavljajo že navodila za rešitev naloge, ob tem pa se odpira tudi vprašanje oblikovanosti učbenikov in delovnih zvezkov. Učenci namreč nimajo težav s tem, da morajo med ponujenimi odgovori izbrati pravilnega, ampak s tem, da morajo ustrezne podatke samostojno izluščiti iz daljšega besedila.«
Preizkuse vzeli resneje, alarm pri angleščini
Dosežki šestošolcev in devetošolcev so v intervalu desetletnega povprečja, precejšnje odstopanje pa je pri angleščini devetošolcev, kjer so bili najslabši rezultati v zadnjem desetletju. Predsednica predmetne komisije za angleščino dr. Karmen Pižorn razloge za to vidi v splošnem padcu bralne pismenosti oziroma pomanjkanju branja med otroki in mladostniki.
Pižornova rešitve vidi v spodbujanju branja: »Otroci bi morali tako v šoli kot doma več brati. Šole bi morale imeti poleg večjih osrednjih knjižnic tudi razredne knjižnice in bralne kotičke. Težava je namreč v tem, da otroci sploh ne dosežejo več avtomatizacijske baze oziroma gladkega branja, zaradi česar jim besedila predstavljajo hud napor.«
Glede rezultatov devetošolcev je Vogrinc dejal, da so že lanski podatki pokazali na veliko odzivnost otrok na NPZ in da je bilo tistih, ki so manjkali na NPZ, precej manj, kot so nekateri napovedovali. »Zanimivo je, da je bil tako pri slovenščini in matematiki, kjer se dosežki lahko upoštevajo pri vpisu na srednjo šolo, kot tudi pri tretjih predmetih delež udeleženosti otrok precej večji kot minula leta, precej pa se je povečal tudi delež poizvedb tistih, ki so podvomili o pravilnosti vrednotenja preizkusa.«
Bistveno več je bilo tudi šestošolcev, ki so prosili za ponovno vrednotenje preizkusov, kar nakazuje pozitiven učinek oziroma resnost učencev glede pristopa do opravljanja NPZ, je pojasnil predsednik državne komisije za vodenje NPZ. Poudaril je, da so NPZ sicer namenjeni samoevalvaciji dela posamezne šole in da povprečen dosežek pri posameznem predmetu nič ne pove o kakovosti dela neke šole.
»Za pravilno interpretacijo in razumevanje tega namreč potrebujemo precej več informacij: kaj se dogaja na posamezni šoli, koliko je učencev priseljencev in učencev s posebnimi potrebami, ne nazadnje tudi, kakšen je socialnoekonomski status družin, iz katerih učenci prihajajo. Vse to so dejansko dejavniki, ki lahko vplivajo na povprečni dosežek posamezne šole, in teh podatkov nima nihče drug razen šole. Kakršno koli razvrščanje šol zgolj na osnovi povprečnega dosežka na NPZ ali maturi bi bilo zato zelo krivično,« je jasen Janez Vogrinc.
Na vrhu osrednjeslovenska in gorenjska regija
Sogovornik je pojasnil, da imajo lahko denimo na neki šoli zelo veliko učencev priseljencev, ki se šele učijo slovenščine, in se učitelji z njimi ogromno in zelo kakovostno trudijo, povprečni dosežek na NPZ pa je kljub izvrstnemu delu učiteljev še vedno nižji.
NPZ vseeno ponuja določene primerjave med regijami in med spoloma, a gre po Vogrinčevih besedah le za informacije, ki se denimo nanašajo na večletno povprečje in lahko pokažejo na določene izzive. »Na področju bralne pismenosti oziroma slovenščine so povprečni dosežki učenk denimo nekoliko višji od povprečnih dosežkov učencev, kar zadeva regije, pa razlike na srečo niso velike in niso statistično značilne. Seveda je neke trende pri določenih predmetih vseeno možno ugotoviti, denimo pri slovenščini, kjer sta osrednjeslovenska in gorenjska regija glede dosežkov učencev praviloma na prvih mestih.«
Po drugi strani, je dodal Vogrinc, pa so lahko glede na preostale predmete, ki se pišejo na NPZ, tudi šole iz drugih regij višje uvrščene kot šole v osrednjeslovenski regiji.
Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) Mojca Škrinjar je ob koncu predstavitve rezultatov spomnila, da je v koalicijski pogodbi nove vlade zapisano, da bodo v prihodnje uvedli določene spremembe oziroma bodo namenili tako NPZ kot maturi novi vlogi. Pogovori bodo, tudi zaradi pritiskov staršev na učitelje za višje ocene in ker si želijo trajnostnega znanja učencev, tekli tudi o tem, da NPZ devetošolcev vnovič ne bi več vplival na vpise v srednjo šolo, je še napovedala Škrinjarjeva.
