Politična temperatura se dviguje v pričakovanju petkove ustanovne seje državnega zbora (DZ), na kateri bodo oči uprte predvsem v to, kdo utegne postati novi predsednik državnega zbora. Pričakovati je, da bodo stranke v skladu z zakulisnimi dogovori prinesle imena v DZ neposredno pred sejo. Neuradno se največkrat kot kandidat za naslednika Urške Klakočar Zupančič omenja bivši minister in poslanec NSi Janez Cigler Kralj. V eni izmed možnih kombinacij naj bi bil potencialni kandidat za to prestižno funkcijo tudi prvak Resnice Zoran Stevanović, in sicer v dogovoru desnih strank s SDS, o čemer je poročala Mladina.
Drži? »Gre samo za špekulacije. Skupaj s strankami tretjega stebra se bomo o tem pogovorili, verjetno bomo imeli nekega svojega kandidata, nismo pa še ničesar dorekli,« je za Dnevnik povedal Stevanović. Na podvprašanje, ali torej ni možnosti za njegovo kandidaturo, pa: »Ne pravim, da ne bom to jaz, pravim pa, da še nismo sprejeli odločitve o tem.« Prvak Resnice nam je še povedal, da bodo imeli skupaj s poslansko skupino neposredno pred petkovo sejo sestanek, na katerem se bodo dokončno dogovorili glede odprtih zadev.
Logar o Golobovem zavlačevanju
Obeta se torej napeta prva seja v DZ, na kateri mora biti glede na pomembnost funkcije za delovanje parlamenta potrjen novi predsednik DZ, kar pa seveda lahko pomeni več krogov glasovanj, več kandidatov, prav tako se lahko do izvolitve seja večkrat prekine. Dodaten element negotovosti vnaša v situacijo tajno glasovanje. Danes so sicer vzporedno potekali pogovori tako v državnem zboru kot pri Robertu Golobu, ki vsaj javno še vedno upa na sestavo mešane vlade, četudi Jernej Vrtovec v imenu strank okoli NSi vztrajno in ostro zavrača vsakršno sodelovanje z dosedanjim premierjem in stranko Gibanje Svoboda. Svojih stališč v odnosu do Goloba ne mehčajo niti v strankah Resnica in Demokrati, ki sta skupaj z Vrtovčevimi oblikovali tako imenovani tretji blok.
»Robert Golob ima zanimivo pogajalsko taktiko. Deli resorje, še preden imamo koalicijski sporazum, in vztraja naprej z Levico v vladi, čeprav smo Demokrati jasno povedali, da zaradi programskih razhajanj v takšni vladi ne moremo sodelovati. In ministrske položaje ponuja NSi, ki pa za zdaj sploh ni za skupno pogajalsko mizo. Zdi se, kot da je to taktika zavlačevanja, očitno bo minilo še kar nekaj časa, preden bo neka koalicija sestavljena,« je danes na družbenih omrežjih način, kako Golob vodi pogajanja, komentiral predsednik Demokratov Anže Logar.
Logarjev komentar je prišel po tem, ko je šef Svobode danes opravil prvi krog individualnih pogovorov s prvaki parlamentarnih strank novega sklica DZ. V teh pogovorih ne sodelujeta SDS in NSi. Pogovori so bili vezani na ponudbo ministrskih mest, ki jo je predsednik Gibanja Svoboda naslovil na morebitne koalicijske partnerje, vključno z NSi, ki, kot rečeno, noče sedeti za to pogajalsko mizo. Generalni sekretar Svobode Matej Grah je ob robu dogajanja dejal, da pričakujejo dolga in naporna pogajanja. Potrdil je, da je Svoboda sogovornikom ob predlogu razreza resorjev predstavila tudi 10 temeljnih programskih zavez oziroma skupnih ciljev, ki so jih pripravili po pregledu programov strank. Ta izhodišča naj bi sedaj stranke pretresle interno na organih strank, čemur predvidoma sledi nadaljevanje pogovorov.
Socialni demokrati ne bodo podprli Ciglerja Kralja
Generalni sekretar je bil ob tem kritičen, da stranke v DZ niso izglasovale ustanovitve treh odborov, ki jih je predlagala Svoboda, kar bi državnemu zboru po njegovih besedah omogočilo sprejem interventne zakonodaje v luči energetske krize za pomoč gospodarstvu in ljudem. Proti naj bi po besedah Graha glasovali v SDS in NSi, stranki Demokrati in Resnica pa sta bili vzdržani. Na tem sestanku so se sicer začasni vodje sedmerice parlamentarnih strank dogovorili, da bo mesto predsednika mandatno-volilne komisije (MVK) pripadlo Demokratom Anžeta Logarja, mesto podpredsednika pa poslancem Resnice. Komisija je sicer obvezno telo, ki preveri, ali so novoizvoljeni poslanci sploh zakonito izvoljeni in ali lahko začnejo opravljati mandat. Obravnava recimo poročilo o izidu volitev, ki ga pripravi državna volilna komisija. Glede na to, da SDS vse od volitev oporeka zakonitosti volitev, je s tega vidika pričakovati vročo debato znotraj komisije.
Članov komisije bo po dogovoru 17: poslanski skupini Svoboda in SDS bosta imeli v mandatno-volilni komisiji po pet članov, trojčku okoli NSi bosta pripadla dva člana, poslanske skupine SD, Demokrati, Levica z Vesno in Resnica bodo imele po enega, prav tako bo eno mesto pripadlo predstavnikoma narodnih skupnosti. Demokrati so že sporočili, da na mesto predsednika MVK predlagajo Tadeja Ostrca, predsednika sveta stranke in nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje, ko ga je vodil Danijel Bešič Loredan.
Predsednik MVK na ustanovni seji predstavi poročilo, čemur sledi glasovanje poslancev o potrditvi mandatov. Po poslovniku DZ se parlament konstituira, ko je potrjena več kot polovica poslanskih mandatov. Šele nato se lahko začne postopek izvolitve predsednika DZ. Meira Hot je v imenu SD dejala, da poslanci ne bi podprli Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, bi pa podprli levosredinskega kandidata, ki ga za zdaj ni na spregled. V Levici in SD pravijo, da ga iz svojih vrst ne bodo predlagali. Predsednik SD Matjaž Han je po pogovoru z Golobom še dejal, da ni optimističen glede oblikovanja levosredinske koalicije, po drugi strani pa meni, da lahko brez težave vlado sestavi desna sredina. V imenu Levice in Vesne je medtem Asta Vrečko povedala, da današnja izhodišča omogočajo nadaljevanje pogovorov, a da se v skupni vladi z NSi ne vidijo.