Na Dnevniku smo neuradno pridobili izsledke interne revizije, ki jo je po prevzemu resorja naročil minister za okolje in prostor Uroš Brežan, in v minulih izdajah časopisa objavili nekatere ključne izsledke. Razkrili smo, denimo, kako je ekipa nekdanjega okoljskega ministra Andreja Vizjaka v nasprotju z več zakoni kar 1,5 milijona evrov iz podnebnega sklada – ki naj bi bil sicer namenjen blaženju podnebnih sprememb – kanalizirala k Vizjakovemu bivšemu-bodočemu delodajalcu, družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS). Ker je ekipa ministra Brežana kaj kmalu po prevzemu ministrstva posumila, da je s to odločitvijo Vizjakove ekipe marsikaj narobe, je pogodbo s HESS prekinila in denarja nazadnje ni izplačala.
Slaba dva tedna pred letošnjimi državnozborskimi volitvami je Janševa vlada začela nekaterim državljanom deliti enega izmed svojih zadnjih predvolilnih bombončkov. Solidarnostni dodatek za odpravo posledic energetske revščine v višini 150 evrov so prejeli vsi, ki so bili v decembru leta 2021 prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, prejemniki otroškega dodatka od prvega do šestega dohodkovnega razreda, prejemniki dodatka za veliko družino in rejniki. Prejemniki dodatka za veliko družino za štiri ali več otrok so poleg 150 evrov prejeli še dodatnih 50 evrov. Država je za te predvolilne bombončke namenila več kot 106 milijonov evrov. Denar je Janševa vlada našla v podnebnem skladu. Razkrivamo, da je bil tudi ta zadnji predvolilni bombonček Janševe vlade izplačan brez ustrezne pravne podlage.
Brez pogodbe – brez nadzora
Denar za solidarnostni dodatek za odpravo energetske revščine je Janševa vlada torej našla v podnebnem skladu. Ta spada pod okrilje ministrstva za okolje, torej je bil v pristojnosti ekipe Andreja Vizjaka. Za izplačilo dodatka so bili medtem zadolženi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (za prejemnike pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter nadomestila za invalidnost) in Kapitalska družba (za prejemnike poklicnih pokojnin). Javnofinančni predpisi dopuščajo možnost, da izplačila iz nekega sklada pod pristojnostjo enega ministrstva izvedejo druga ministrstva in institucije, a v tem primeru bi moralo ministrstvo za okolje s preostalimi tremi skleniti tudi ustrezno pogodbo. Tega pa na okoljskem ministrstvu niso storili, razkriva interna revizija. Ker take pogodbe ministrstvo ni nikoli sklenilo, tudi ni pravne podlage za prenos denarja iz podnebnega sklada na omenjene tretje osebe.
Ministrstvo za okolje bi si z ustrezno pogodbo zagotovilo, da bi lahko nadziralo izvajanje ukrepa, ki ga je tudi plačalo, zagotovilo bi si možnost sprotnega vpogleda v vso dokumentacijo, možnost za odpravo nepravilnosti in nenazadnje tudi za vračilo sredstev. Revizija razkriva, da so se zaposleni na ministrstvu zavedali spornosti takega ukrepa: »Javna uslužbenka sektorja za podnebne spremembe in biotehnologijo je opozorila na odgovornost ministrstva v zvezi z izvedbo ukrepa preko tretje osebe,« so v dokumentu, s katerim razpolagamo, ugotovili revizorji.
Andrej Vizjak je v minulih dneh v telefonskem pogovoru zavrnil vsakršne očitke, da bi bil on sam odgovoren za nepravilnosti, navsezadnje tudi kot odgovorna oseba ministrstva. Potrdil pa je, da je sodeloval pri pripravi programa porabe sredstev iz podnebnega sklada. »Ne vem, kaj naj bi bilo narobe s tem, da minister vpliva na neki resorni dokument. Če bi bilo to prepuščeno zgolj strokovnim službam, se zadeve leta ne bi premaknile. Nazadnje se ključne zadeve usklajujejo na ravni ministrov, ti vplivajo na nastanek dokumentov,« je rekel.
Pa podnebne spremembe?
Tak prenos denarja iz podnebnega sklada je nazadnje sporen tudi zato, ker to ni v skladu z namenom porabe tega denarja. Denar v podnebnem skladu naj bi bil namreč namenjen lajšanju podnebnih sprememb in blažitvi učinkov emisij toplogrednih plinov. Država naj bi s tem denarjem financirala predvsem »ukrepe, ki se jih bo dalo izmeriti, o njih poročati, preveriti in ki bodo v skladu s ciljem, da se svetovna letna povprečna temperatura površja ne poveča za več kot 2 stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo«, so opozorili revizorji. V nasprotju s tem izplačevanje energetskega solidarnostnega dodatka nima zveze z lajšanjem podnebnih sprememb, predvsem pa, kot poudarjajo revizorji, pri tem ukrepu nikakor niso dokazani učinki na zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida; izplačilo solidarnostnega dodatka je v svoji biti socialni ukrep. In v zakonu ni pravne podlage za financiranje takega ukrepa z denarjem iz podnebnega sklada.