Šokanten razkorak med številom upravičencev do tečajev digitalnih kompetenc in številom prostih mest na tečajih je v zadnjem tednu povzročil veliko nezadovoljstva. Projekt, ki naj bi spodbujal k povečanju digitalne vključenosti, pa se vse bolj kaže kot dodatno digitalno izključevanje.
Od objave seznama izvajalcev izobraževanja na področju digitalnih kompetenc za starejše od 55 let, ki je pogoj za aktiviranje digitalnih bonov za to starostno skupino, je minil teden dni. Ni minil mirno. Zasedene telefonske linije, zvonjenje v prazno, ko je kdo dvignil, pa pogosto razočaranje. Mnogim upravičencem do tečaja je vse skupaj močno dvignilo tlak. Sproščanje ventilov je pogosto padlo na pleča zaposlenih pri izvajalcih izobraževanj.
»Po odločbi imamo na razpolago 281 prostih mest. Dan po odločitvi o izbiri, ko so mediji objavili seznam izvajalcev izobraževanj, smo pri B&B samo od 16. ure do konca naslednjega dne prek sedmih telefonskih linij in elektronske pošte sprejeli več kot 800 klicev in več kot 400 elektronskih sporočil. Žal zaradi izredno velikega zanimanja za prijavo na 281 razpisanih mest prihaja do nezadovoljstva in celo groženj našim sodelavcem od oseb, ki so ostale brez možnosti prijave,« so sporočili iz kranjskega podjetja B&B. S povsem zasedenimi zmogljivostmi za izobraževanja so po podatkih vladne spletne strani še na Ljudski univerzi Ptuj, Ljudski univerzi Krško, Ljudski univerzi Ajdovščina, Fundaciji Prizma, A. L. P. Peca, Ljudski univerzi Murska Sobota, Ljudski univerzi Velenje, Zasavski ljudski univerzi in ZIK Črnomelj. Skupno je povsem zasedena že malo več kot tretjina tečajev. Nekateri izvajalci medtem prijav še niso začeli sprejemati.
Do tečaja dobrega pol odstotka upravičencev
Vlada Janeza Janše je v predvolilnem času obljubljala, da so digitalni boni namenjeni starejšim od 55 let, ki bodo opravili tečaj s področja digitalnih kompetenc, z razpisom in objavo izvajalcev pa je postalo jasno, da niso bili namenjeni »vsem« v tej starostni skupini. Pravzaprav niso namenjeni niti peščici, temveč le manjšemu deležu peščice. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je bilo 1. januarja 2022 kar 741.431 prebivalcev Slovenije starih več kot 55 let. Koliko je bilo skupno razpisanih vseh mest za tečaje digitalnih kompetenc? Pičlih 5000. Do tečaja bo torej lahko prišlo največ 0,67 odstotka upravičencev. Tudi če bi prag za pridobitev bona dvignili na 65 let, bi do mest prišlo le 1,13 odstotka prebivalcev. Glede na to, da bo brez bona ostalo več kot 99 odstotkov upravičencev, so se boni, ki naj bi spodbujali digitalno vključenost, izkazali predvsem kot bomboni za dodatno digitalno izključevanje. Povedano drugače: večina upravičencev, med njimi mnogo takih, ki bi potrebovali kompetence in opremo, bo subvencionirala dobrega pol odstotka upravičencev, med njimi mnogo takih, ki znanja že imajo in imajo tudi že opremo.
Služba vlade za digitalno preobrazbo sedaj sicer gasi požar, ki je bil podtaknjen v času snovanja projekta, in opozarja, da so izobraževanja in boni v prvi vrsti namenjeni osebam brez digitalnih kompetenc ali z nizkimi digitalnimi kompetencami, ter apelira na druge, naj mesta in bone prepustijo tistim, ki oboje bolj potrebujejo. Kar ni bilo narejeno strukturno, naj sedaj rešujejo ljudje s prostovoljnim odrekanjem. Da bo apel padel na plodna tla, je malo verjetno. V oči namreč bode že podatek, da je samo kranjsko podjetje B&B v dobrem dnevu prejelo 400 prijav po elektronski pošti. To je dober znak, da velik del oseb, ki so prijavo poslale, ne potrebuje niti digitalnega opismenjevanja niti strojne opreme za digitalno komuniciranje. Povsem posploševati seveda ne gre, saj so prijave po elektronski pošti lahko poslali tudi svojci upravičencev. Skoraj zagotovo pa to ne velja za vse.
Korenček je mamljiv,
ni pa nujno učinkovit
Ena od rešitev nastale situacije bi bilo povečanje števila prostih mest na tečajih, a so v službi vlade za digitalno preobrazbo pojasnili, da je število teh vezano na sredstva v višini 750.000 evrov, ki so bila za to leto namenjena projektu izobraževanja. »Zavedamo se, da je interes večji, kot je na razpolago mest oziroma sredstev, zato bomo v prihodnosti naše ukrepe še naprej usmerjali v tovrstne aktivnosti,« so nam pojasnili. Boni sicer prenehajo veljati 30. novembra letos. Več tečajev letos pa ne gre pričakovati.
Sodeč po navalu je treba priznati, da je vlada Janeza Janše s predvolilnimi bomboni v vrednosti 150 evrov našla zelo mamljiv korenček. To pa še ne pomeni, da bo tak pristop, tudi če bi bilo dovolj mest, na koncu kar koli prispeval k digitalnemu opismenjevanju. Ni si težko predstavljati, da se bodo upravičenci tečajev udeležili tudi na željo mlajših družinskih članov, ki se želijo okoristiti z boni. To pa poraja vprašanje motivacije udeležencev tečajev. Če ta ni prava, se prejeto znanje ne bo prijelo, projekt, vreden dodatnih 750.000 evrov, pa bo končal zgolj kot dodatna luknja v javnih financah, brez otipljive koristi. Služba vlade nam je sicer sporočila, da je nadzor izvajalcev in poročanje o izvedenih izobraževanjih po pogodbi predviden. Neposredne »tiskarne« potrdil torej naj ne bi bilo.
Služba vlade nam je razjasnila tudi, da dokaj razširjene govorice o mladih, ki z boni kupujejo opremo, jo nato vrnejo in z dobroimetjem kupijo nekaj, kar ni na vladnem seznamu naprav, niso zelo verjetne. »Po naših podatkih je takšno ravnanje nemogoče. Kupec lahko nakup z bonom stornira, vendar ne prejme dobroimetja, temveč se to vrne v informacijski sistem Fursa. Drugačno izplačilo sredstev ni mogoče. Iz naslova digibona torej ni mogoče kupiti opreme, ki je ni na seznamu za unovčitev digitalnega bona '22. V primeru, da kdo opazi konkretne nepravilnosti, ga pozivamo, da jih prijavi tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije.« Pojasnili so še, da je odločitev o sprejemanju bonov povsem stvar trgovcev.
