»Prekarnost razumemo kot vsako zlorabo oddaje dela ali zaposlitve s strani delodajalca, ki privede do stiske, odvisnosti ali negotovosti ter posledično do socialne in ekonomske ogroženosti prevzemnika dela ali zaposlitve,« je na okrogli mizi o posledicah prekarnosti dejala prvakinja SD Tanja Fajon. Prekarnost je označila za velik problem s hudimi socialnimi, gospodarskimi in zdravstvenimi posledicami tako za posameznike kot družbo. V razpravi o stroških Slovenije zaradi posledic prekarnega dela so si bili sogovorniki iz LMŠ, SAB, Gibanja Svoboda in NSi enotni, da so ti visoki, čeprav točnih ocen ni mogoče dati, saj manjkajo ustrezni statistični podatki. Na ravni Evropske unije je odtis, ki ga nestabilno delo pušča na sociali, zdravstvu in gospodarstvu, vreden okoli 600 milijard evrov na leto.
Med političnimi obljubami in realnostjo
Pogovor na ljubljanski medicinski fakulteti, ki ga je pripravil Inštitut za študije prekariata, je bil zgolj zadnji v seriji pogovorov na temo prekarnosti. Na podlagi debat, ki so se zvrstile v zadnjem mesecu, bi lahko sklepali, da se v Sloveniji resno lotevamo tega problema, a ni tako.
»V zadnjem mandatu glede odprave prekarnosti ni bilo narejenega nič. Zelo malo pa je bilo narejenega tudi v predhodnih dveh mandatih, se pravi v času Mira Cerarja in Marjana Šarca,« je bil jasen Črt Poglajen, direktor Inštituta za študije prekariata. Tako delo politike ocenjuje tudi Jakob Počivavšek iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, ki je na nedavni spletni konferenci Prekarnost 2022 na ljubljanski ekonomski fakulteti povedal, da je bil eden zadnjih ukrepov s tega področja Multidisciplinarna analiza prekarnega dela (MAPA), ki se je zaključila leta 2020 in prinesla konkretne in dobre predloge. Toda ti so nato ostali na papirju.
Med ukrepi je na primer domneva obstoja delovnega razmerja in obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da izpolnjevanja pogojev za zaposlitev ne bi bilo treba dokazovati delavcu, temveč bi moral delodajalec dokazovati, da delavec ne izpolnjuje pogojev za zaposlitev. Idej, kako izkoreniniti prekarnost, je sicer veliko. Na nedavnih okroglih mizah so predstavniki političnih strank med drugim navedli izenačevanje pravic atipičnih in rednih oblik zaposlitev, sistem certifikatov za družbeno odgovorna podjetja, subvencije oziroma davčne olajšave za dobre prakse in pa minimalno urno postavko za atipična dela. Pa tudi okrepitev inšpekcijskega nadzora, saj da aktualna zakonodaja – tako pravi minister za delo Janez Cigler Kralj – tako in tako takšnega dela ne dopušča.
Prekarnost težava tudi v javnem sektorju
Na zakonodajni ravni to drži, praksa pa je druga zgodba. Soustanovitelj Studia Moderna Sandi Češko je na okrogli mizi ljubljanske ekonomske fakultete in IZŠP izpostavil, da imajo delavci pri nas deklarativno več pravic, v praksi pa, »da je Slovenija, kjer je interes, da se zaposlenega izigra, Indija Koromandija«. Prekarnost se je sicer pri nas razmahnila ob gospodarski krizi leta 2008, pandemija covida-19 pa je nato še pospešila trend nestandardnih zaposlitev, kjer delavci praviloma nimajo osnovnih delavskih pravic, kot so minimalna plača, bolniška, dopust, osemurni delovnik, plačan prevoz in malica. V tem času so celo običajne in varne zaposlitve visokokvalificiranih in dobro plačanih delavcev dobile prekarni predznak. Podatki statističnega urada in vlade o rekordno nizki brezposelnosti so zato zavajajoči, saj je velik del te rekordno visoke zaposlenosti posledica tega, da so dela prekarizirana, opozarja stroka.
Na dolgoročne posledice je opozorila tudi direktorica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič - Fikfak. Izpostavila je, da se je ob pojavu prekarnosti povečal tudi prezentizem, kar med drugim pomeni, da je na nacionalni ravni bolniški stalež padel s pet na tri odstotke. »Ljudje, ki so bili depresivni ali anksiozni, so se vsak dan znova spraševali: 'Ali grem lahko v službo?' In so šli, če so le zmogli,« je dejala. Kaj to pomeni? »Depresija je leta 2008 trajala en mesec, zdaj traja 60 dni. Ljudje so resno zboleli.« Če k temu dodamo problem vzdržnosti pokojninske blagajne zaradi premajhnih vplačil prekarcev, je torej jasno, da se prekarnost širi vse hitreje, državi pa izstavlja ogromen račun. Različni deležniki opozarjajo, da je treba problematiko prekarnosti v Sloveniji čim prej pravno definirati, kar pa da je odvisno predvsem od politične volje. Te na nedavnih srečanjih v besedah ni manjkalo, res pa je, da bo morala politika najprej pomesti pred lastnim pragom. Prekarnost je problem tudi v javnem sektorju, ki bi moral biti zgled zasebnikom.
