Vlada je potrdila spremembe zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Kot so pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, osvežen zakon uvaja ključne spremembe za razvoj sodobnega inkluzivnega izobraževanja v naši državi, pri čemer so bile rešitve pripravljene z namenom zagotavljanja večje učinkovitosti in pravičnosti sistema na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami.

Po besedah ministra dr. Vinka Logaja so posodobitve po štirinajstih letih veljavnega zakona pripravljene s ciljem zagotoviti boljši dostop
do pomoči, racionalizirati postopke in se hitreje odzivati na potrebe otrok in družin. Logaj je izpostavil,
da predlog zakona natančneje določa, da se otroku, pri katerem šola zazna učne težave ali potrebo po dodatni podpori, takoj nudi podpora oziroma pomoč, in ne šele po končanem postopku usmerjanja. Podporo in pomoč bodo, kot je dejal minister, izvajali učitelji iz nabora ur razširjenega programa (RaP) v osnovni šoli.

Minister je spomnil, da so v šolah pomoč otrokom z učnimi težavami nudili že doslej, le da so po novem v zakonu bolj eksplicitno zapisane oblike pomoči in podpore. »Ure, ki so potrebne za pomoč in podporo, šola vzame iz nabora ur, ki so predvidene v programu RaP osnovne šole, kar v starem programu pomeni ure individualne in skupinske pomoči ter ure dopolnilnega pouka. V novem konceptu RaP je to opredeljeno na drugačen način,« je dejal Vinko Logaj.

Vključeni tudi otroci z gluhoslepoto

V zakonodajo je po novem umeščena tudi skupina otrok z gluhoslepoto, ki jim bo odslej omogočeno bolj prilagojeno izobraževanje. Predlagane spremembe med drugim opredeljujejo tudi prilagajanje in pretvarjanje učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami v okviru javne službe, ukinja pa se ločevanje na stalnega in začasnega spremljevalca.

Po pojasnilih ministrstva bodo lahko spremljevalec, spremljevalec skupine in varuh negovalec v posameznih vzgojno-izobraževalnih in posebnih programih otroka spremljali tudi med organiziranim šolskim prevozom od kraja prebivališča do šole ali zavoda in nazaj, če otrok zaradi zdravstvenih potreb to pomoč potrebuje in je to določeno v odločbi o usmeritvi.

Možnost namestitve v celodnevno oskrbo

Sprememba omogoča tudi, da se lahko učence ali dijake, ki so dnevno vključeni v šolo ali zavod, ki izvaja programe, občasno namesti v celodnevno oskrbo. Rešitev je namenjena predvsem razbremenitvi družin, hkrati pa krepi podporno funkcijo šole oziroma zavoda. Kot so še izpostavili na ministrstvu, se v predlogu zakona število članov v komisijah za usmerjanje na prvi stopnji s treh zmanjšuje na najmanj dva: »V komisiji bo lahko sodeloval tudi predstavnik šole, ki otroka pozna in lahko pojasni že izvedene oblike pomoči. Vlogo za odločbo o usmerjanju bo po spremembi zakona mogoče oddati tudi elektronsko.«

Spremembe se obetajo tudi na področju individualiziranega programa za otroka s posebnimi potrebami, pri čemer se zagotavljata večja fleksibilnost in možnost sprotnega prilagajanja vsebin programov potrebam otrok pri podpori in pomoči. Na ministrstvu se nadejajo, da bodo navedene osvežitve zakona pripeljale do enostavnejšega in hitrejšega postopka v korist otrok.

Priporočamo