Minister za šolstvo Vinko Logaj je povedal, da so preverili, koliko je podobnih in na ta način delujočih objektov. Po njegovih podatkih gre za za 17 dijaških domov po vsej državi, ki so v skladu z zakonom brez požarnega alarma. Pri tem je napovedal spremembo zakonodaje, da bi lahko v objektih, kjer prenočujejo dijaki, namestili vso potrebno tehnično opremo. A je pri tem izpostavil, da omenjena zakonodaja ni v pristojnosti njegovega ministrstva z drugimi ministrstvi pa se glede tega ni posvetoval.
Vprašali smo ga, ali ima kot prvi šolnik kakšno spodbudno besedo za starše, ki imajo otroke nastanjene v starejših domovih brez ustreznih alarmov. "O teh stvareh težko presojam v tem trenutku, saj ti objekti delujejo skladno s predpisi. Vsi zavodi imajo sklenjene pogodbe oziroma urejeno požarno varstvo. Se pravi, so objekti požarno varni. Tisto, kar je potrebno ali možno nadgraditi, pa je to tehnično opremo, ki jo novi objekti imajo, stari pa jo po zakonodaji ne potrebujejo in nimajo. Nam je to opomin, da pristopimo zagotavljanju vseh tehničnih rešitev, da bi preprečili kakršnekoli nesreče," je minister v spremstvu ravnatelja govoril pred ožganim poslopjem dijaškega doma.
Mama: Ni treba, da skrbijo le za zakonski minumum
Zaključek ministrovega nastopa je po naključju ujela mama, ki je tja prišla po hčerino opremo. Vprašali smo jo, ali jo je ministrovo zagotovilo, da je dom v skladu s predpisi, pomirilo. »Zelo me je presenetila ministrova omemba, da vedo, da je tolikšno število dijaških domov brez požarnega alarma. Moram reči, da je ta požar zagotovo sprožil nezaupanje v sistem. Kot mama se sprašujem, koliko je še drugih nevarnosti, ki niso urejene. Kaj se bo zgodilo v primeru potresa, se sprašujem? Minister pravi, da bodo spremenili zakon, preden bodo poskrbeli za varnost. Ampak otroci so naše največje bogastvo in ukrepi za varnost otrok bi morali prehiteti zakonske ukrepe. Saj ni treba, da skrbijo le za zakonski minimum. Saj jim nihče ne brani, da skrbijo za nadstandard,« je bila jasna mama. Pri tem je pojasnila, da jo je hčerka poklicala malo po četrti uri zjutraj: »Hodi v tretji letnik. Ponoči me je klicala vsa panična, v spodnjem perilu je na mrazu gledala, kako skačejo skozi okno. Sama sem prišla iz drugega konca Slovenije ob šestih zjutraj,« je še povedala.
Pri tem je dodala, da so iz dijaškega doma prejeli obvestilo, da se bodo lahko dijaki vselili nazaj že 2. februarja. Podobno je povedal tudi minister: »Kar zadeva sanacijo in pripravo doma sva z ravnateljem ocenila, da bi bil do nedelje zvečer pripravljen do te mere, da bi se v nepoškodovani del lahko vrnili dijaki,« pa je komentiral minister. Pri tem je še dodal, da je večina dijakov šla domov. V sosednjem objektu pa so zagotovili nastanitev še za 70 dijakov, ki so se odločili, da ostanejo v domu.
"Imamo pa vso ostalo protipožarno zaščito," je zagotovil ravnatelj Šemso Mujanović in med drugim izpostavil gasilne aparate. Po njegovih besedah nikoli niso ugotovili kakšne koli kršitve protipožarnih predpisov. Pri tem je dodal, da imajo dijaki na dan vselitve tudi izobraževanje o ravnanju v primeru naravnih nesreč, kot je požar.
Kar se sanacije tiče, je Logaj povedal, da je stavba zavarovana, tako za materialno kot odškodninsko odgovornost, stroške sanacije pa bo plačalo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Požarni inženir: »Navedbe ravnatelja držijo.«
"Navedbe ravnatelja držijo, je trditev ravnatelja, da dijaški dom v skladu s predpisi ne potrebuje požarnega alarma, komentiral Aleš Glavnik, Inženir požarne varnosti. Starejši objekti pri nas potrebujejo požarnega alarma in druge tehnike, v kolikor ta ni bila zahtevana v času, ko je objekt pridobil uporabno dovoljenje. »V zakonodaji v RS ni določil, da bi s spremembo zakonodaje morale obstoječe stavbe izvesti rekonstrukcije, vzdrževalna dela ali tehnične prilagoditve novemu stanju gradbene tehnike. In ker v RS v preteklosti nismo imeli ustrezne zakonodaje s področja požarne varnosti, prav tako ni bilo projektantov požarne varnosti, so vse ukrepe varstva pred požarom zasnovali pretežno arhitekti,« je pojasnil strokovnjak. Pri tem je dodal, da v starejših objektih pogosto ni ustreznih evakuacijskih stopnišč ali sistemov avtomatskega ali ročnega javljanja požara. Tudi varnostna razsvetljava ali odvod dima iz stopnišč se ne zahteva, stopnišča pa pogosto nimajo neposrednega dostopa na varno mesto izven stavb. "V mnogih stavbah so še notranji zidni hidranti s plosko trevira cevjo, ki onemogočajo takojšnjo uporabo, na veliko stavb se je v okviru energetske sanacije vgradijo gorljive EPS toplotne izolacije, kot je stiropor..." je še opozoril. Pri tem pa dodal, da je nova zakonodaja boljša, saj zahteva implementacijo večjega števila ukrepov varstva pred požarom, ampak to velja le za nove stavbe. "Za rekonstrukcije se uporablja, v kolikor to ni povezano s preveliki stroški," je še povedal strokovnjak, ki je sicer soavtor priročnika o požarni varnosti, ki je leta 2020 izšel pri Inženirski zbornici Slovenije.
Minister je sicer napovedal spremembo zakonodaje. A je pri tem izpostavil, da omenjena zakonodaja ni v pristojnosti njegovega ministrstva z drugimi resorji pa se glede tega ni posvetoval: "Želim povedati, da bodo gotovo stekle aktivnosti. Kar moramo na dolgi rok zagotoviti pa je tehnično zagotavljanje pogojev. Bomo pa začeli vlagati tudi v tehnično zaščito objektov, kjer so nastanjeni dijaki," je o tem povedal minister.
