Meteorolog na Arsu Brane Gregorčič je pojasnil, da vročina ne bo nastopila nenadoma, ampak se bo stopnjevala. »Vročinski val je nekaj, kar ne nastopi ravno čez noč, pa vendar, v naslednjih dneh se bo vročina kar stopnjevala, in to ne le pri nas, ampak tudi marsikje drugod po Evropi,« je dejal.
Najbolj bo na udaru zahodni del Slovenije, predvsem Primorska, kjer se bodo temperature že od nedelje naprej gibale okoli 35 stopinj. V osrednji Sloveniji se pričakujejo vrednosti med 30 in 35 stopinjami. »To pomeni kar dva tedna zdržema,« je poudaril Gregorčič in dodal, da bistvene ohladitve v tem obdobju ni pričakovati.
Toplotno obremenitev bodo dodatno povečale tople noči. Jutranje temperature bodo od nedelje naprej na meji, ko govorimo o tako imenovanih tropskih nočeh, ko se živo srebro ne spusti pod 20 stopinj Celzija. »Toplotna obremenitev se bo postopno povečevala tudi na račun toplejših noči,« je pojasnil Gregorčič. Arso je že izdal opozorilo najnižje, rumene stopnje, ki ga bodo stopnjevali z naraščanjem in trajanjem vročine.
Rekordna poletja postajajo nova normalnost
Klimatologinja na Arsu Katja Kozjek Mihelec je dogajanje postavila v širši kontekst podnebnih sprememb. Opozorila je, da so vročinski valovi v Sloveniji vse pogostejši, daljši in se začenjajo prej v letu. Medtem ko so bili pred letom 1990 redki in kratkotrajni, danes na poletje naštejemo od tri do sedem takšnih obdobij. »Pri nas se število in dolžina najdaljšega vročinskega vala podaljšujeta, prav tako se prvi vročinski val v letu zgodi prej,« je razložila.
Spomnila je na nekatere ekstremne dogodke iz preteklosti. Leta 2013 je bil v večjem delu države zabeležen najmočnejši vročinski val doslej, 8. avgusta pa so v Cerkljah ob Krki izmerili absolutni slovenski temperaturni rekord, 40,8 stopinje Celzija.
Izstopalo je tudi poletje 2022 z izredno dolgim vročinskim valom na Primorskem, ki je sovpadal z obsežnimi gozdnimi požari na Krasu. Lanski junij pa je bil po njenih besedah »najbolj izreden poletni mesec v zgodovini meritev« – rekordno topel, suh in sončen. Napovedi za prihodnost niso optimistične. »Takšni vročinski valovi, kot smo ga imeli leta 2013, bi lahko v prihodnosti bili nekaj običajnega, lahko pa pričakujemo tudi še poletja, ki bodo še bolj topla,« je opozorila Kozjek Mihelec. Do konca stoletja naj bi se povprečna temperatura dvignila še za dve do tri stopinje.
Najbolj ogroženi starejši in otroci
Zaradi napovedane vročine je ključno ustrezno zaščititi zdravje, poudarja zdravnica Simona Perčič z Nacionalnga inštituta za javno zdravje. Najbolj ranljive skupine so starejši, otroci, kronični bolniki in ljudje, ki delajo na prostem. Pri starejših mehanizmi za prilagajanje na vročino pešajo, otroci pa se počasneje hladijo in se ne zavedajo nevarnosti. Težave lahko predstavljajo tudi bivalni pogoji, na primer stanovanja v najvišjih nadstropjih in brez klimatskih naprav.
Najpogostejši zapleti so dehidracija, vročinska izčrpanost in vročinska kap. Slednja je življenjsko ogrožajoče stanje, ko se telesna temperatura dvigne nad 39 stopinj.
Ključni preventivni ukrep je zadostno pitje tekočine, predvsem vode. »Odrasla oseba potrebuje preko dneva približno dva litra,« je svetovala Perčičeva in dodala, da je ta ukrep najpomembnejši za preprečevanje dehidracije in obiskov urgence. Pomembno je tudi, da se izogibamo naporom na prostem med deseto in 17. uro ter se umaknemo v ohlajene prostore ali naravo. Priporočljiva so lahka oblačila iz naravnih materialov, lahka hrana in zaščita pred soncem z uporabo krem z zaščitnim faktorjem, pokrival in očal.
Simona Perčič je na koncu posebej pozvala k medsebojni pomoči. »Predvsem poskrbite za starejše, tudi tiste, ki jih poznate in niso sorodniki, ki so osameli. Preverite njihovo stanje,« je apelirala in svetovala, naj ljudje redno spremljajo vremenske napovedi Arsa, da se lahko pravočasno pripravijo na prihajajoče razmere.