Generalna državna tožilka Katarina Bergant je danes komentirala varovanje oziroma prenehanje tega ogroženih državnih tožilcev in sodnikov. »Tožilka Mateja Gončin je upravičeno opozorila na pomanjkljivosti na CVZ, kar so pokazali tudi nedavni nadzori. Odprava teh nepravilnosti je v izključni pristojnosti policije,« je bila jasna. Tožilstvo namreč ni nadrejen organ policije.
Odločitve o stopnji ogroženosti, uvedbi varovanja ali ukinitvi so v pristojnosti policije, ki ima tudi vse potrebne informacije in strokovno znanje za sprejetje take odločitve. Dejala je še, da predstojniki višjega državnega in pa specializiranega tožilstva nimajo razlogov v dvom strokovne ocene in sprejetih odločitev policije.
Preiskava skoraj zaključena
Poudarila je, da je varnosti tožilcem vsem prioriteta, a da bodo pri javnem komuniciranju o tem izjemno skopi. Gre namreč za podatke, ki imajo z razlogom določeno stopnjo tajnosti. »Javno razčiščevanje nesoglasij in še posebej razkrivanje podatkov o načinih in ukrepih varovanja posameznih tožilcev povzročajo povečano varnostno tveganje,« je še opozorila.
»Na tožilstvu imamo pristojnost in tudi zakonsko dolžnost, da ugotovimo, ali je bilo med izpostavljenimi nepravilnostmi in očitki tudi storjeno katero od kaznivih dejanj in kdo ga je storil. Zato je tožilstvo že pred časom, še pred podajo ovadbe po uradni dolžnosti odprlo primer in uvedlo preiskavo. Postopek je v zaključni fazi, ni pa še zaključen. Ko bo, bo javnost o teh ugotovitvah ustrezno obveščena,« je dejala Bergantova.
Razen tožilke Gončinove ostali trije varovani tožilci nimajo pripomb glede delovanja policije in varovanja, počutijo se varne. Vsi skupaj pa si bodo prizadevali, da se bo varno počutila tudi tožilka. »Sodelovanje tožilstva in policije je dobro. In mora tako tudi ostati. Samo tako bomo učinkoviti in uspešni pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj,« je še pojasnila.
Povračilni ukrep?
Tožilka Mateja Gončin je prepričana, da je odprava varovanja povračilni ukrep, ker je ovadila nekdanjega direktorja policije Senada Jušića in nekdanje vodstvo CVZ. Tožilka naj bi v teh dneh tudi izstopila iz društva državnih tožilcev, češ da ji ne nudi dovolj podpore.
Poudarja, da so ji varovanje ukinili že tretjič. »Kot da se me onemogoča pri pregonu Kavaškega klana,« je poudarila. Dodala je, da tako ne more opravljati svojega dela, ker je ves čas v negotovosti.
O ukinitvi varovanja naj bi bila seznanjena ustno na sestanku pri vodji Specializiranega državnega tožilstva Darji Šlibar, kjer je bil prisoten tudi novi vodja centra za varovanje in zaščito Aleksander Perklič.
Policija: Ogrožene še naprej varujemo
»Ne drži navedba, ki se pojavlja v javnosti, da je ukinitev varovanja povračilni ukrep policije zaradi vložene kazenske ovadbe zoper nekdanje vodstvo policije in nekdanje vodstvo Centra za varovanje in zaščito,« so sporočili z Generalne policijske uprave. Policija zagotavlja, da še naprej varuje ogrožene državne tožilce in sodnike.
Na vrhovnem sodišču pa so zatrdili, da sta sodnika v zadevi Kavaški klan, ki sta deležna varovanja, z njim zadovoljna. »Počutita se varno, nimata razloga za nek spor, tisto je bil res neljub dogodek, ko so jim na hitro ukinili varovanje. Potem je očitno policija uvidela, da ta postopek ni bil pravilen in so ga podaljšali še za približno tri tedne,« je pojasnila podpredsednica vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok.
